Otočje Langkawi
Čez dan smo lepo jadrali in pred nami so se izza obzorja začeli kazati prvi otoki Langkawija. Skokico smo popoldne zasidrali v mirni soteski med južnimi otoki.
Z dreves, ki so se nekako ukoreninila na prepadnih stenah, nas je ponoči pozdravljalo ptičje petje, preletavali so nas orli, po vejah dreves so skakale opice. Lep, umirjen večer v bujni naravi. V spletnem vodiču za Langkawi sem prebral, da temu prelivu pravijo zaliv odmevov. Ko zakličeš v zrak, dobiš nazaj nekaj odmevov s sten okoliških otokov. Čez dan je mirna voda v prelivu privlačna za obiskovalce na čolnih in vodnih skuterjih, popoldne pa se vrnejo v hotele in mir se povrne v naravo.
Otočje Langkawi ima okrog sto tisoč prebivalcev, ki živijo predsem od turizma. Na glavnem otoku Langkawi in na manjših otokih v okolici je postavljenih veliko hotelov in počitniških naselij, v zalivih pa je tudi nekaj marin in manjših ladjedelnic, zato je to otočje priljubljeno tudi med jadralci. Cene marin so za mesečni privez približno polovico cenejše kot na Jadranu, dnevni privezi pa za vsaj petkrat cenejši kot v jadranskih marinah in pristaniščih.
V torek smo se ustavili v marini v Kuah-u, glavnem mestu Langkawija, da smo uredili vstopne formalnosti, se sprehodili, razgledali in nabavili hrano za naslednje dni. Naslednji dan smo se potem preselili v družbo opic na otoku Rebak, kjer smo tri dni uživali v razkošju marine in hotelskega naselja.
Nekaj lepih sprehajalnih poti imajo na otoku, kjer se lahko srečuješ z opicami in drugimi živalmi, in žal tudi s komarji, ki so zelo nadležni, če se pozabiš našpricati ali namazati z repelenti. Med rekreacijo na otoku sem ugotovil, da je Jelko še vedno boljši od mene v tenisu, pri namiznem tenisu pa je bilo drugače.
