Horta, Faial, Azori

6.7. Ponoči sem s 15 vozli zahodnika kar hitro jadral proti jugovzhodu. Nekaj ploh je rahlo stuširalo Skokico a so se oblaki sredi dneva razmaknili in pred seboj sem že z razdalje 30 milj zagledal otok Faial in za njim še otok Pico, na katerem  z 2351 metri višine kraljuje najvišji najvišji Portugalski hrib Pico, ki je segal nad oblake.

Pred otokom je veter popustil in Zlata je dobila tekmo in z letališča z najetim avtom v marino v Horti prišla pred meno.

Na pomolu sva se veselo objela, potem pa se z avtom odpeljala na potep po otoku. Dnevi so tukaj dolgi in avto sva želela čim bolj izkoristiti, ker je za jutri napovedan dež. Kraljestvo anticiklonov bo obiskal ciklon in žal skupaj z dežjem premešal tudi veter.

Po cvetočem zelenem otoku sva se odpeljala na severozahodno stran do ugaslega ognjenika, ki je pred nekaj leti izbruhnil iz morja in otok podaljšal za kilometer ali dva. Moje noge so komaj čakale, da se razgibajo po kopnem. Seveda sva splezala na vulkanček in uživala v sončnem zahodu.