S Pacifika na Indijski ocean
Popoldne, ko je veter začel popuščati, se je morje umirilo. Ekvatorialni morski tok, ki ga čez Pacifik poganjajo pasati, se med indonezijskimi otoki preliva v Indijski ocean in se okrepi v prelivih med otoki. Severno od Timorja se morski tok razdeli in nad severovzhodnim delom otoka teče proti vzhodu, nad zahodnim delom otoka pa proti zahodu. Zadnja dva dneva sem ob Timorju jadral proti toku, ki mi je jemal kakšen vozel hitrosti, popoldne pa sem se končno srečal z dvema vozloma ugodnega zahodnega toka, ki mi je dal dodaten pospešek. Pri petih vozlih južnega vetra zdaj Skokica s preko sedmimi vozli hitrosti mirno jadra v noč.
Karta morskih tokov med Timorjem in Floresom.
Družbo na poti so mi delale morske živali. V daljavi sem videval kite, malo bližje so priplavali delfini in tune, ki med lovom pogosto kot delfini skačejo iz vode. Ribičev na obzorju ni bilo videti veliko. Dan je bil dober in zaključek dneva je super. Mirna noč mi je omogočila nekaj brezskrbnega spanca na palubi in nadoknadil sem primanjkljaj iz preteklih dni.
Čez navidezno črto med Darwinom in Singapurjem sem s Tihega oceana čez noč prijadral na Indijski ocean, zjutraj pa je veter izginil. Tudi ugodni morski tok je žal že ponoči izginil in se noče držati kart morskih tokov, ki jih na internetu objavlja aplikacija Windy.
Preko telefona in interneta sem redno v stikih z mojimi domačimi, včeraj pa sem se pogovarjal s teto Zinko. Praznovala je stoti rojstni dan in vesela je bila tudi moje čestitke. Prva je iz naše družine, ki je prišla do tako lepe številke na torti.
V brezvetrju barko proti zahodu poganja motor, da pa mi ni preveč dolgčas, je spet poskrbel avtopilot. Tokrat je začel javljati napako senzorja položaja krmila, sprožil se je alarm in avtopilot se je na vsakih nekaj minut izklopil. Poskušal sem s starim windowsovim načinom za odpravljanje napak: izklopi, počakaj nekaj sekund in vklopi, izklopi, vklopi, … . Dostikrat je ob težavah pomagalo, če si trikrat vklopil in izklopil računalnik, a pri avtopilotu to žal ni učinkovalo, čez nekaj minut je avtopilot spet zapiskal in se izklopil. Iz zadnjega prtljažnega prostora sem moral odstraniti za nekaj sto kilogramov kant z vodo, rezervnim gorivom in jadralsko opremo, da sem dobil dostop do avtopilota. Preveril sem kontakte in kable, a težav nisem uspel odpraviti.
Potem sem se zakopal v prtljažnik v srednjem delu barke, kjer imam rezervne dele in našel senzor, ki so ga lansko letov Ameriki pri Garminu preventivno zamenjali, ko so popravljali avtopilota. S krmila sem odmontiral novi senzor in namestil ter priklopil starega in … na ekranu avtopilota je pokazalo pravilen položaj krmila in avtopilot je začel delovati.
Super je občutek, ko mi kdaj samemu uspe kaj popraviti.
Tretji dan po odhodu s Timorja je veter spet začel kodrati morje in prijadral sem do indonezijskega otoka Sumba, kjer sem zvečer na peščenih plitvinah pred obalo spustil sidro.
