Včeraj popoldne je zapihal dovolj močan jugozahodnik, da sem za nekaj ur lahko ustavil motor in sva zvečer prijadrala do jugovzhodnega vogala Sicilije.
Z Darkom ugotavljava, da zadnji teden žal več motorirava kot jadrava, saj vetra ali ni ali pa piha iz napačne smeri. Nisem želel kvariti že tako slabega deleža jadranja, zato sem ponoči, ko je veter oslabel, zavil v zaliv pri Sirakuzi in v mirnem zalivu spustil sidro. Na Jonskem morju se je ponoči kar precej bliskalo in v motoriranju skozi nevihte zares nisem videl smisla.
Zjutraj naju je zbudila nevihta, ko pa se je pozneje razjasnilo, sva barko privezala ob obalo v mestni luki in na kapitaniji opravila vstopne formalnosti.
V antičnih časih je bila Sirakuza ena najmočnejših grških mestnih državic, znana pa je tudi po Arhimedu, sirakužanu, ki sodi med največje antične matematike, fizike in izumitelje.
Za razliko od drugih siciljanskih mest, v katerih sva se ustavila, je Sirakuza urejeno in čisto mesto, polno razkošnih zgradb in spomenikov iz različnih obdobij zgodovine.
Glede na vremenske napovedi kaže, da bova zaradi severnih vetrov tukaj ostala vsaj do srede, ko severnik začne slabeti in se začne odpirati vremensko okno za dvodnevno pot do Grčije.
Še eno prijetno posebnost ima Sirakuza. Privez v mestnem pristanišču je prvih pet dni brezplačen 🙂