2.6. Morje je bilo zvečer spet blatno, a je ponoči kmalu postalo čokoladno ? . Končno sva se prebila iz amazonskih plitvin in območja norih plimskih tokov. Kar hitro sva z 20 vozli severovzhodnika jadrala skozi z mesecem obsijano noč . Morski tokovi so tukaj z boka, izmenično po 6 ur proti obali in od obale. Morje ima danes zjutraj že dosti bolj modro barvo. Pogled na črne oblake v okolici napoveduje moker dan.
Kisel in za trope hladen dan je za nama, a poln dobrega jadranja. Severovzhodni pasati so barko nagnili na levi bok in jo krepko gnali proti severozahodu, da je Skokica postavila nov rekord.
215 prejadranih milj v 24 urah sem zabeležil v ladijski dnevnik.
Skokica je s praznimi tanki za nafto in vodo vse hitrejša. Nekaj je k rekordu pripomogel tudi morski tok, ki je danes v primerjavi z včerajšnjim dnem nekaj ur več in močneje tekel proti severu, kot pa proti jugu.
Pogosto srečujeva ribiške čolne in ladjice. Da je morje bogato z ribami je spoznal tudi Dušan, ko je trnek za nekaj minut pomočil v vodo in ujel polmetrsko pikčasto ribo, jo privlekel na barko in slikal, nato pa izpustil ?? Le poljubil je ni.
Druga riba mu je potem čez nekaj minut vabo odnesla s seboj. Kaže, da v Kourou prijadrava že jutri zjutraj. Na krov barke za pot proti Karibom v prihodnjih dneh dobiva še dva nova člana posadke.
Popoldne sva za rtom Cassipore zavila na levo proti Francoski Gvajani in prijadrala do severnega ekvatorialnega toka, ki se pred obalo J. Amerike odklanja proti SZ, proti Karibom. Tok naju je s 4 vozli hitrosti vzel s seboj in lahkotno sva s preko 10 vozli hitrosti skozi neutruden gost droben dež jadrala proti Francoski Gvajani.
Zvečer sem ugotovil, da sva prehitra, zato sva pospravila jadra in Skokico spremenila v splav, Dusan pa je ponoci postal kapitan splava. Tukaj bi bil s tem tokom celo v sodu dovolj hiter, da bi v tednu ali dveh priplul do Karibskega morja.
Pred Kouroujem so plitvine in ozek plitev kanal do mesta, ki bi ga bilo vsaj prvič pametno preplulti podnevi. Zato ponoči pač splavariva.