Port Owen

Dopoldne smo se z Robijem in Petro dobili na letališču v Cape Townu, kamor smo vsak po svoje prileteli iz Evrope. Najeli smo avto in se zapeljali še 180 km proti severozahodu do Velddrifa, kjer nas je v marini Port Owen vsa prašna in polna ptičjih drekcev pričakala Skokica.

Suša vlada na jugozahodu Južne Afrike in rastlinje je čisto posušeno, rjavo in rumeno. Pravijo, da tukaj ni deževalo več 6 mesecev in zato imajo precejšnje omejitve pri porabi vode iz vodovoda. V marini je priklopljena le po dve uri na dan.

Jutrišnji dan naj bi z napovedanim dežjem prinesel nekaj olajšanja, a so nevihtni oblaki pohiteli in že danes zvečer začeli splakovati prah s cest (in Skokice).

Zjutraj se bomo spet odpeljali v Cape Town, saj imamo tam vrsto administrativnih opravkov z izstopnimi formalnostmi, pridobiti pa moramo še vize za Namibijo, kamor bomo odjadrali konec tedna.

Žal nas Namibijci in Južnoafričani obravnavajo podobno nazaupljivo, kot naše oblasti gledajo Afričane v Sloveniji. Postavili se bomo v vrsto pred konzulatom in upali, da dobimo namibijske vize še pred prazniki.