27.5. Morski tok nama popoldne v reki Para ni vrnil vsega, kar nama je dopoldne vzel, a z dvema vozloma hitrosti v krmo naju je dovolj podprl, da sva ponoči skozi nevihte priplula v bližino Belema in v stranskem rečnem rokavu spustila sidro.
Reka Para je v spodnjem toku široka 25 milj in sva med jadranjem po reki navzgor lahko videla le nekaj milj oddaljeni desni breg reke, medtem ko se je levi breg skrival za obzorjem. Prvih nekaj ur sva morala slalomirati med ribiškimi čolni in mrežami, ki jih ribiči napenjajo preko reke in s pomočjo toka plime in oseke dosežejo podoben učinek, kot da bi mreže vlekli za čolnom.
Skrbelo me je, kako bom te mreže videl ponoči, saj jih ribiči postavljajo na stotine metrov počez tudi čez plovni kanal, pa naju je zvečer rešila tovorna ladja, ki je zaplula z Atlantika po reki navzgor proti Belemu. Ribiči so pred njo mrzlično pospravljali mreže in za ladjo je bila plovna pot potem brez ovir.