21.7. Ni se mi ponovil Rodriguez.

Jutranji pogled s pomola na Madagaskar. Brez čelade.

Dopoldne so me sicer pustili čakati, a sem to z veseljem izkoristil za spanje, potem pa je v imenu šefa pristanišča prišel pogajalec in želel  400 dolarjev takse za pristanek in za dva dni v luki. To je bilo seveda preveč in sem rekel, da bom kar šel, a ker sem iz zapisov drugih jadralcev vedel, da je cena stvar pogajanj, sem ponudil 10 x nižjo in nazadnje smo se dogovorili za 50.

Stari, nevarni pomol v mestu.

Z istim gospodom sem se potem dogovoril še za vožnjo z motorjem v mesto do policije, carine in za ogled mesta. Pri vsakem od uradnikov smo se pogajali za ceno formalnosti in končna skupna cena dvodnevnega postanka na Madagaskarju in vseh uradnikov za vstop in izstop ter za vizo je  bila 130 eur.  Moje pogajalske sposobnosti so bile rahlo boljše od povprečja ki je pri 150 eur.

Taolagnaro je živahno mestece z okoli 40.000 prebivalci, kot mala Afrika, postavljeno med dva lepa zaliva in z zelenimi hribi v ozadju.

S hribov v zaliv pritečejo reke, ki napajajo tudi polja v okolici.

Morje se je danes precej umirilo in preživljam čudovit dan.

Še jutri ostanem tukaj, potem pa se odpravim na 900 milj dolgo pot proti Richards Bay-u v Južni Afriki.

In še kit z Reuniona: