27.7. Pozno zvečer sem vendarle spet prišel do vetra za jadranje. Najprej JZ, nato J in po polnoči JV, ki je do jutra s 15 narasel na 25 vozlov. Jadranje je bilo nekaj ur kar živahno, saj so tudi valovi z juga zrastli čez 3m. Dopoldne je sončno, veter se umirja, valovi ostajajo. Darko je sporocil, da sem srečko, ker se je nevarno vreme pred menoj pomirilo. Tudi dež je izginil iz napovedi. Sol, ki so jo čez noč na barko nametali valovi, bom z veseljem namesto dežja kar sam spral s curkom vode v marini. Morski tok tu najbrž precej meandrira, ker se mi kurz in hitrost vseskozi dosti spreminjata. Še 150 milj. Še 26 ur 🙂
26.7. Morje je bilo danes še bolj mirno kot včeraj in opoldne, ko je zmanjkalo vetra, sem zagnal motor. Zvečer se je morje zgladilo, da si se lahko gledal v njem in rdeče sonce se je potopilo v morje.
Napoved za noč in jutri je dež, a si to pod vtisom večera kar težko predstavljam. GPS mi je uro prestavil spet za uro nazaj in sem zdaj na istem času, kot doma, toda tukaj je zima in sonce zahaja že ob petih.
Motor drdra v zaenkrat mirno noč.
26.7. Ponoči, ko je zmanjkalo vetra, sem pospravil genovo in tangun. Pri tem se je 15 kilogramski tangun snel z nosilca na jamboru in mi padel na glavo, da se mi je kar zabliskalo. Na srečo imam trdo glavo, le vrat me danes boli. Pred tedni se mi je tangun podobno že enkrat odklopil, ker se je odlomil varnostni vijak petelina na spojnem zglobu. Takrat tega nisem popravil, ker jih pač nisem dobil po glavi.
Ko se je zdanilo, sem na tangunu povrtal ostanek starega varnostnega vijaka in privil novega. Tangun zdaj pospravljen spet visi z jambora.
Cel kup pregovorov bi mi ob tem lahko povedali stari modreci: Vsaka šola nekaj stane, Kar lahko danes storiš ne odlašaj na jutri. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Pametni se učijo na tujii izkušnjah in napakah, ne na svojih, …
Tudi jaz nisem več najmlajši, o modrosti pa naj sodijo drugi. Za mojo mamo sem itak vedno trapast, ko grem na morje 🙂
Zjutraj je zapihal severovzhodnik s katerim zdaj s polnimi jadri jadram kot po Piranskem zalivu. Prav nenavadno je, kako nezanesljivi so v zadnjih dneh vremenski modeli za to območje. Ne zadanejo vremena niti za 2 dni v naprej. Tam, kjer bi zdaj že tri dni moral jadrati v močnem južnem vetru, imam jadranske razmere.
Kaže, da se bo večina grdega vremena pred menoj razgradila brez moje prisotnosti. Ali pa bo nastalo kaj novega, kar še ni napovedano? Do Afrike imam še 285 milj, še dva dni. Kmalu bom začel odštevati ure.
25.7. Miren lenoben dan z vse slabotnejšim vzhodnikom. Dan počasnega jadranja, dan za premišljevanje, dan za domotožje.
Čas si krajšam s knjigami in dostii sem jih letos prebral na Indijskem oceanu. Nekaj Zlatinih švedskih kriminalk, nekaj nemških in angleških knjig iz jadralskih knjižnic za izmenjavo, ki se nahajajo po marinah in še zadnjo od Hosseinijevih ganljivih zgodb sem ravno zaprl.
Jutrišnje nevihte me prav nič ne veselijo.
25.7. Ponoči mi plohe in ladje niso pustile veliko spati. Zjutraj so šle plohe na sever, ladje pa čakajo na jutrišnjo noč. Za 15-20 vozlov vzhodnika imam in jadram s skrajšano genovo, da ne prekoračim 140 miljske omejitve.
Iz Darkove napovedi vidim, da me jutri čaka živahna noč. Oglasil se mi je tudi Tone Kosi in svetoval, naj se grem pred napovedanim neurjem v sredo in četrtek skrit v Maputo, ker je mislil, da jadram med Madagaskarjem in Mozambikom. Ko sem mu razložil, kje sem, mi je poslal sms, da bo s prihodom v Afriko v petek vse v redu, da pa me bo fronta v sredo vseeno vsaj ošvrknila s 6 bf JZ in JV, z nevihtami in s 3-5 m vala.
Morda se pa do jutri še kaj spremeni? Sicer se bom pač en dan spet namakal s sladko in slano vodo. Je pa za uteho tole jadranje danes čisto sproščujoče.
24.7.Temni oblaki so postali divja nevihta. Uspel sem ravno še pravi čas pospraviti jadra ter elefone in GPS-e dati v kovinsko škatlo, povezati bimini in že je z nalivom privršalo 45 vozlov vetra in bliskalo se je na gosto, da je skoraj spet nastal dan.
V pol ure je bilo potem vse mimo in zdaj se bliska za mano. Ostalo je zmešano morje, veter se počasi pobira. Darko mi je poslal nasvet, naj ne hitim, če se želim izogniti grdemu vetru pred Afriko in ob nasvetu še novo napoved, ki je v primerjavi z včerajšnjo postavljena na glavo. Zdaj kaže, da bo v prihodnjih dneh le malo vetra in vsak dan iz druge smeri.
Ni strahu, da bi bil prehiter ob tako šibkem vetru.
24.7. Prijetno jadranje rahlo v veter sem imel čez dan pri 10-15 vozlih južnika. Glede napovedanega močnega vetra je zaenkrat ostalo le pri grožnji, a iz temnih dežnih oblakov pred seboj sklepam, da noč ne bo več prijetna. Še približno 500 milj imam do Richards Baya. Še 3-4 dni.
24.7. V drugem delu noči je veter zapihal z juga in nekoliko oslabel. Pustil sem jadra na tretji krajšavi, da sem bolje spal. Ohladilo se je.
Zjutraj sem jadra podaljšal na drugo krajšavo in z vetrom v levi bok lepo jadram s preko 7 vozlov hitrosti. Dobil sem Darkovo napoved, ki mi s 30 vozli jugovzhodnika za naslednje 3 dni obeta hitro, mokro in naporno jadranje ter negotov zaključek v četrtek ali petek.
Če bo pred južnoafriško obalo vztrajalo preko 35 vozlov južnega vetra, ta v kombinaciji z nasprotnim morskim tokom naredi nevarno morje z rolerji, čemur domači jadralci pravijo pralni stroj.
Temu se moram izogniti. Verjetno se bom v sredo odločil, kaj narediti, a čakanje na odprtem morju pri 30 vozlih vetra je tudi slaba možnost.
23.7. Lep dan s spremenljivim jugovzhodnikom in moje jadranje je bilo v stilu Koširjeve pesmi: “Včasih jadram hit, včasih pa počas”.
Proti večeru je veter narastel čez 20 vozlov, da zdaj v noč jadram hit. Madagaskar mi je z obzorja odšel zjutraj, od kitov pa sem se poslovil dopoldne.
Morski tok mi je ponoči in zjutraj milje kradel, zdaj pa mi jih vrača in saldo bo kmalu izenačen.
23.7. Premalo poznamžvljenje kitov in me je skrbelo, kako spijo..Glede na to, da so sesalci, verjetno na površu? Ali pa sploh ne spijo? No, zaletel se ponoči nisem v nobenega. Veter je ponoči slabel in obrnil na VJV. Jadram počasi. Včeraj mi ni uspelo priti do interneta in novih vremenskih napovedi, po petkovi napovedi pa je za jutri napovedanih 20-25 južnika, zato sem se odločil do jutri jadrati proti JZ., da mi v močnejsem vetru ne bo treba orcati. Naslednja skrb je za sredo napovedan vihar zadnjih 200 milj pred afriško obalo. Darko mi bo sporočal tudi, kaj se bo tam dogajalo.
22.7. Včeraj sem se nasmehnil, ko sem na tržnici videl bunde, danes pa sem med tekom v meglenem jutru na plaži videl ribiče v bundah, ko so s kanuji prihajali z ribolova. Zima je na južni polobli. Megla se je kmalu razkadila in dopoldne sem izplul iz luke. S 15 vozli SV zdaj metuljčkam proti skrajnemu jugu Madagaskarja, kjer bom jutri zjutraj lahko zavil malo bolj na zahod proti severu J. Afrike. Prejšnje dni sem na morju oprezal za ladjami, danes pa za kiti, ki jih je videti veliko. Dve vrsti kitov videvam, mislim da so sinji kiti in grbavci. Eni iz globine mirno izplavajo, vidiš njihov širok temen hrbet, kot na včerajšnji sliki, se nadihajo in ob tem delajo vodomete, potem pa pokažejo veliko repno plavut in se spet potopijo v globino. Drugi kiti pa skočijo iz vode, se v zraku obrnejo in tresknejo na hrbet. Pri tem pokažejo bel razbrazdan trebuh, potem pa se nekajkrat besno z repno plavutjo udarijo po vodi in se potopijo. Mislim, da so slednji grbavci? Danes mi še nobenega ni uspelo slikati.
21.7. Ni se mi ponovil Rodriguez.
Jutranji pogled s pomola na Madagaskar. Brez čelade.
Dopoldne so me sicer pustili čakati, a sem to z veseljem izkoristil za spanje, potem pa je v imenu šefa pristanišča prišel pogajalec in želel 400 dolarjev takse za pristanek in za dva dni v luki. To je bilo seveda preveč in sem rekel, da bom kar šel, a ker sem iz zapisov drugih jadralcev vedel, da je cena stvar pogajanj, sem ponudil 10 x nižjo in nazadnje smo se dogovorili za 50.
Stari, nevarni pomol v mestu.
Z istim gospodom sem se potem dogovoril še za vožnjo z motorjem v mesto do policije, carine in za ogled mesta. Pri vsakem od uradnikov smo se pogajali za ceno formalnosti in končna skupna cena dvodnevnega postanka na Madagaskarju in vseh uradnikov za vstop in izstop ter za vizo je bila 130 eur. Moje pogajalske sposobnosti so bile rahlo boljše od povprečja ki je pri 150 eur.
Taolagnaro je živahno mestece z okoli 40.000 prebivalci, kot mala Afrika, postavljeno med dva lepa zaliva in z zelenimi hribi v ozadju.
S hribov v zaliv pritečejo reke, ki napajajo tudi polja v okolici.
Morje se je danes precej umirilo in preživljam čudovit dan.
Še jutri ostanem tukaj, potem pa se odpravim na 900 milj dolgo pot proti Richards Bay-u v Južni Afriki.
In še kit z Reuniona:
21.7. Ponoči se je veter okrepil nad 30 vozlov in se ni dalo počakati do jutra na odprtem morju, zato sem nadaljeval do zaliva s pristaniščem. Vprašal sem po radiu za dovoljenje za vstop in dobil odgovor, naj čakam zunaj do jutra in da je sidranje prenevarno. Neprespan sem bil, zato sem.v zalvu velikim valovom navkljub spustil sidro. Iz pristanišča so me se enkrat opozorili, potem pa mi izjemoma dovolili nočno vplutje, da se bom spočil. Ko sem zjutraj splezal na pomol, me je luški kapitan nakuril, ker nimam čelade in poslal nazaj na barko, dokler me uradniki ne pregledajo. Kdaj bo to, še ne vem. Čakam in upam, da se mi ne bo ponovil Rodriguez. V sosednjem zalivu je pred mestom še en pomol, a ga jadralci zaradi pogostih kraj odsvetujejo.
20.7. Severnik se je čez dan krepil in ga je bilo popoldne čez 20 vozlov, da večinoma jadram z 2. krajšavo. Z juga se spet valijo veliki valovi, da se celo oceanske ladje izgubljajo med njimi. Kako mora pihati tam kjer nastajajo! Na vrhu vala imam 25 vozlov vetra, v dolini med valovi pa 10. Računal sem z jutranjim prihodom, zdaj pa imam do Taolagnara le še 55 milj in v noč jadram z 8 vozli hitrosti. Verjetno bom zadnjih 20 milj pospravil jadra in šel spat, da ne bom ponoči kolovratil med čermi nepoznanega zaliva.
20.7. Čez južni povratnik sem jadral zvečer, ponoči pa je bilo spet veliko ladijskega prometa. Od severnika so ostale le sapice in sem moral zagnati motor, proti jutru pa je zapihal vzhodnik in sem spet lahko počasi jadral, a je vetra kmalu spet zmanjkalo.
19.7. Kisel dan z zoprnim drobnim vztrajnim dežjem. Veter je obrnil na severnik in se ustalil pri 10 vozlih, žal pa je spet preveč valov z juga in vzhoda, ki guncajo barko, da ne morem uporabljati glavndga jadra in zato jadram bolj počasi. Zvečer so se vsaj oblaki zredčili, pojavile so se zvezde in vzdušje med posadko na barki se je takoj izboljšalo. Študiral sem madagaskarske predpise in prebral komentarje, da je postopek ob vstopu v državo rahlo nepredvidljiv in odvisem od volje uradnikov, cena pa od pogajalskih sposobnosti jadralcev.
19.7. Ponoči so zvezde izginile in po nebu so priplavali dežni oblaki, ki so mi dali vetra, dobesedno, da sem komajda sproti krajšal jadra. Tudi valovi so se v pol ure dvignili s pol na tri metre. Do jutra je Skokica poskakovala čez valove s tretjino genove in 2x skrajšanim glavnim jadrom, jaz pa sem ujel nekaj ur spanca, oziroma je spanec ujel mene. Zjutraj so težki oblaki s plohami še vedno v okolici, veter in morje pa se pomirjata, zatn podaljšujem jadra. Darko je sporočil, da naj bi veter v prihodnjih dneh zelo oslabel. Do Madagaskarja bom prijadral do petka, saj je do tja le še 255 milj, skrbi pa me pot naprej proti J. Afriki, ker je za ponedeljek in torek napovedan močan južni veter, ki v kombinaciji z južnim tokom naredi zelo nevarno morje. Upam, da se napoved spremeni, sicer bom moral na Madagaskarju za več dni najti kaksen zaliv, ki bo dovolj zaprt proti jugu (Taolagnaro?).
18.7. Popoldne je veter opešal pod 10 vozlov, a ker se je zgladilo tudi morje, lahko lepo jadram s 5-6 vozli hitrosti. Pozabil sem že, da ima Indijski ocean lahko tudi tako miren obraz. Za kaksnih 10 milj proti jugu sem se umaknil od direktne linije J. Madagaskar – Reunion in upam, da sem zdaj dovolj stran od ladijskih poti, da bom imel ponoči mir pred ladjami. Bolj proti jugu je dva dni stara napoved obetala tudi nekaj več vetra.
18.7. Veter se je ponoči okrepil na 15 vozlov in v skladu z napovedjo zapihal z juga, da zdaj s skrajšanimi jadri orcam proti JZ. Valovi so pod 1 m in jadranje je orci navkljub udobno, moja hitrost pa skupaj z vetrom niha med 5 in 7 vozli.. Kar dosti luči ladij se je sprehajalo po morju v okolici, zato sem le malo spal, a ladje so se me to noč lepo izogibale, ne da bi jih bilo potrebno posebej opozarjati.
17.7. Kmalu po izplutju sem na morju zahodno od Reuniona srecal 2 kita, ki sta se hranila na robu plitvejšega morja ob otoku. Reunion ima visoke hribe, zato je zavetrje za otokom obsežno. Po 4 urah motoriranja sem prišel do 10 vozlov jugovzhodnika, s katerim prav lepo mirno jadram proti JV.