Poročila s poti

Osor – Lubenice – Kamenjak

Most v Osorju so zjutraj odmaknili in potem spet primaknili, nas pa je veter namesto na vzhod ponesel proti severu.

Fantje so se namesto jadranja na jug in obiska Velega Lošinja odločili raje za jadranje na sever in vzpon na hrib ter obisk vasi Lubenice.

Do rajskih prodnatih plaž pod Lubenicami smo primetuljčkali z lepim južnim vetrom, za pot v hrib pa je jeseni ravno prav toplo.

Tudi morje je za moje sojadralce še dovolj toplo za plavanje,

meni pa je v morje uspelo priti le do kolen.

Popoldne smo odjadrali proti Istri in zvečer v popolnem brezvetrju sidro spustili v mirnem zalivu pri Kamenjaku.

Funtana – Rovinj – Osor

Včeraj zvečer je bila kapitanija v Umagu že zaprta, zato smo drugi del hrvaških vstopnih formalnosti opravili danes zjutraj na kapitaniji v Rovinju, vmes pa smo preko noči sidrali v zalivu pri Funtani.

Po čudovitem jutranjem jadranju z burinom se je jutranji veter za Rovinjem

spremenil v jugo, proti kateremu smo križarili mimo Brionov do juga Istre, kjer je veter popoldne oslabel in smo čez Kvarner v nadaljevanju motojadrali do Cresa.

Čez noč bomo v Osorju počakali, da nam jutri odprejo vrata (umaknejo most) v Kvarnerič.

Na jug

Popoldne smo iz Izole odjadrali proti jugu. Pestro družbo imam te dni na Skokici. Na krovu so se mi na jadranju pridružili Samo, dva Domna, Matjaž in Aljaž.

Vetra je bilo več, kot so kazale napovedi in jesensko sonce je popoldne še prav prijetno grelo, ko pa se je spustilo k obzorju, se je hitro ohladilo.

Izstopne mejne formalnosti smo opravili v Piranu in potem odjadrali v večer čez Piranski zaliv na Hrvaško.

Barcolana / Barkovljanka 2019

Zjutraj smo pred odhodom proti Trstu še enkrat preverili vremensko napoved, pa se le ta na žalost ni nič spremenila. Še vedno je kazala dopoldansko brezvetrje v Tržaškem zalivu in nekaj popoldanskih sapic z jugozahoda.

 

Zaradi brezvetrja razpoloženje med posadko zjutraj ni bilo ravno prešerno :).

 

 

Z Izijem, Bojanom, Tomažem, Matejom in Lukom na krovu Skokice smo v ranem jutru izpluli iz marine, a smo zaradi brezvetrja morali motorirati od Izole do nekajkilometrske startne črte pred Barkovljami. Vetra tudi tam ni bilo niti za vzorec, da bi še pred startom lahko preskusili lahko genovo, ki sem jo na barko prinesel za to regato.  Zaradi napovedanih popoldanskih sapic z jugozahoda, smo se odločili, da bomo startali na desni strani startne linije, kar je pomenilo, da bo naša pot do prve boje sicer nekoliko daljša, a bomo hkrati lahko jadrali v bolj čistem vetru, ko bo (če bo) prišel z jugozahoda.

V družbi preko 2000 jadrnic smo danes jadrali v Tržaškem zalivu in gneča na regatnem polju je bila po pričakovanju velika. Ob pol enajstih je topovski strel označil start regate in po polževo smo se z ohlapno visečimi jadri podali na pot proti jugu. Vetra ni bilo čutiti, a smo se vseeno pomikali v pravo smer. Naša hitrost je bila prvo uro okrog pol vozla, potem je narastla na en vozel in ko so se začele pojavljati rahle sapice smo “drveli” že z dvema vozloma hitrosti.

Niti polovice prve stranice regatnega trapeza še nismo prejadrali, ko so iz Trsta zadonele topovske salve in ognjemet v čast zmagovalcev regate. Presenečen sem bil, saj desno od nas na regatnem polju nismo videli še nobenega od velikih regatnikov, ki bi jadral proti cilju. Preko telefonov smo potem izvedeli, da so zaradi brezvetrja regato skrajšali za polovico in cilj prestavili k drugi boji.

Skozi cilj je prva prijadrala posadka Gašperja Vinčeca na jadrnici Way of life, pred črnogorskim Shiningom in Scorpiom Iztoka Krumpaka. Slovenski dan na Barkovljanki je zaokrožil še četrti Adriatic Europa s krmarjem Dušanom Puhom.

S skrajšanjem regate so organizatorji osrečili večino od okrog dvajset tisoč sodelujočih jadralcev. Tudi mene je skrbelo, ali bomo v tako rahlem vetru do večera, ko se regata zaključi, sploh uspeli prijadrati do cilja, s to spremembo pa je pravočasen prihod v cilj postal uresničljiv.

Vseskozi smo jadrali ostro v veter, ko je zapihalo malo bolj z desne strani, pa smo lahko genovo na jamboru za pol ure zamenjali s spinakerjem. Naša barka je, bolj kot za regatno jadranje, narejena za resnejše vremenske razmere in zato težka, a smo se vseeno kar dobro kosali z lažjimi barkami in za nami je jadralo veliko več jadrnic kot pred nami.

Strah me je bilo, kako se bomo znašli v gneči na obratu pri prvi boji, kamor se iz različnih delov regatnega polja združijo poti vseh sodelujočih jadrnic, zato smo na boke Skokice namestili bokobrane. Nazadnje smo imeli srečo in promet okoli boje, ko smo mi jadrali tam mimo, ni bil zelo gost in je obrat minil brez bližnjih srečanj. Zaradi rahlih trkov med barkami je treskalo pred nami in za nami.

Na zadnji stranici do cilja je veter spet oslabel, zato sem se skušal izogibati gneči in smo raje jadrali malo bolj naokoli po bolj čistem vetru, kar se nam je na koncu tudi obrestovalo in smo pred ciljem prehiteli še nekaj jadrnic.

 

 

Po prihodu v cilj je bil čas za veselje, fotkanje, razpoloženje je bilo veliko boljše kot pred startom :).

 

Pred nami je regato končalo 350 jadrnic, za krmo Skokice jih je ostalo več kot še štirikrat toliko.

Po štirih urah regatiranja smo se sredi popoldneva že vračali proti Izoli in si ogledovali veliko množico jadrnic, ki so še jadrale proti cilju.

Ob takšnem razgledu sem se zavedel, da smo s 351. mestom vendarle dosegli dober rezultat. Uvrstili smo se v prvo petino sodelujočih. Vetrovne razmere so bile za Skokico prerahle, a smo z dobrim jadranjem vendarle dosegli našo drugo najboljšo uvrstitev na Barcolani. Do 18. ure je do cilja prijadralo 1070 jadrnic, potem pa so organizatorji končali regato.

Regata “Go to Barcolana”

Za ogrevanje pred Barkovljanko smo se danes udeležili regate od Portorožem in Trstom. Vetra žal spet ni bilo v izobilju, a kaže, da smo Skokico zjutraj pred odhodom dovolj dobro izpraznili, da smo med regato več jadrnic gledali v premec kot v krmo.

Iz Portoroža nas je pospremil jugo, ki je potem vse bolj slabel.

Pred Debelim rtičem je brezvetrje ustavilo tudi največje regatnike in ko so se pojavile sapice z jugozahoda, se je regata začela skoraj znova. Rahel zahodnik nas je potem pospremil do Trsta in skozi cilj smo prijadrali nekje na robu prve tretjine sodelujočih jadrnic.

Skorajda celo regato smo danes prejadrali s špinakerjem, kar je bil dober trening za jutrišnjo Barkovljanko, ko je napovedanega še manj vetra kot danes.

 

 

Jesensko jadranje

Poletno skakalno sezono smo v preteklih dneh zaključili z zadnjimi tekmovanji in sestanki, v premoru do zimske sezone pa bomo lahko spet veliko jadrali.

Najprej nas že ta konec tedna v Tržaškem zalivu čaka Barkovljanka – množična regata ki je velik jadralski dogodek in vrhunec naše regatne sezone.

Za cilj postavil sem nam postavil uvrstitev v prvo tretjino, upam pa, da bo v nedeljo na morju vsaj toliko vetra, da bi do cilja sploh lahko prijadrali. Vremenska napoved je glede vetra za ta konec tedna zelo zelo nežna.

Kaže da je tudi moja posadka to regato vzela nekoliko bolj resno in se nas bo na krovu Skokice zbralo dovolj že dan pred Barkovljanko. Prijavil sem nas namreč na regato “Go to Barcolana from Slovenia”,  da bomo lahko malo potrenirali :). Izi pravi, da je tekma najboljši trening.

Za aktivne jadralske počitnice po Istri in kvarnerskih otokih konec oktobra in začetek novembra so prosta še tri mesta.

Proti domu

Mirno noč smo preživeli na sidrišču pri Fažani. Vremenske napovedi so obetale, da bo ob istrski obali zapihal vse močnejši jugo, vendar je bila podobna napoved že za včeraj in vetra ni bilo, zato smo sidro dvignili že pred sončnim vzhodom, da bi čim bolje izkoristili jutranji burin.

Pet do deset vozlov hladnega jutranjega vetra je potem pihalo še celo dopoldne in mi smo po gladkem morju zelo lepo jadrali ob istrski obali.

K odprtomorskemu jadralnemu tečaju sodi tudi astronomska navigacija in uporaba sekstanta, s pomočjo katerega smo ugotovili, da jadramo nekje ob istrski obali 🙂

K tečaju sodijo tudi postopki za reševanje iz vode, vendar prostovoljca, ki bi v hladnem vremenu skočil v morje in se pustil reševati, med člani moje posadke nismo našli. Pomagati smo si morali z bokobrani, ki smo jih reševali iz morja. Pri tem smo bili vsi zelo uspešni in Skokica ni izgubila nobenega bokobrana 🙂

Sredi dneva se je pooblačilo in veter je z zamudo obrnil na jugovzhodnik, da smo na jambor dvignili špinaker in si popestrili jadranje.

Popoldne je z jugozahoda prišel droben dež in megla, zato smo špinaker pospravili. Spet nam je zelo prav nam prišel naš patagonski šotor nad kokpitom, ki nas je ščitil pred dežjem in hladnim vetrom.

Dež se je mimo Savudrije še okrepil, megla zgostila in zapihala je burja. slovenske obale na naši desni v kislem vremenu nismo videli. Skozi meglo se nam je prikazala šele, ko smo pod večer prijadrali do Izole.

Jadralsko popoln dan smo rahlo mokri 🙂 zaključili v marini v Izoli.

 

Proti Puli

Ponoči, ko se je burja spremenila v severozahodnik, smo odjadrali iz Riminija čez Jadran proti Istri.  S petnajst vozli jutranjega vetra smo prvih nekaj ur lepo in hitro jadrali.

Sončni vzhod smo videli že precej daleč od obale, a je veter že kmalu potem žal popustil in že pred sredino Jadrana smo morali zagnati motor, da smo do Pule lahko pripluli še pred sončnim zahodom.

Kot je na Skokici navada, smo predzadnji večer popotovanja zaključili s palačinkami iz domače kuhinje.

 

San Marino in Rimini

Skokico smo danes zjutraj pustili v pristanišču in se odpravili na izlet v hribe, v San Marino. Po sprehodu do centra Riminija smo se želeli vkrcati na avtobus za San Marino, pa je bilo čakajočih pred nami preveč in se nam ni uspelo pririniti niti na prvi niti na drugi avtobus, zato smo potem prodali avtobusne karte in se na 600 metrov visoki hrib zapeljali s taksijem.

Vreme je bilo danes na srečo manj kislo in vetrovno kot včeraj in popoldne se je prikazalo tudi sonce, zato se je z obzidja na vrhu mesta kljub meglicam videlo vse do morja na eni strani in do Apeninov na drugi strani.

Kar precej smo se nahodili po ozkih ulicah San Marina, glavnega mesta istoimenske države in najstarejše republike, ki je hkrati tudi peta najmanjša na svetu.

Sprehodili smo se do vseh treh glavnih obrambnih stolpov na vrhu grebena, potem pa izlet zaključili z okusno pico v eni od mestnih restavracij.

Kavo in čaj, ki sta bila tudi na seznamu opravkov za San Marino, smo si privoščili šele popoldne po vrnitvi v Rimini.

Neskončne plaže v okolici Riminija so bile danes popoldne bolj prijazne in zato malo manj zapuščene kot včeraj.

Rimini

Ponoči smo slalomirali med ribiškimi ladjami, potem pa je burja mimo Poreča popolnoma oslabela in zagnali smo motor. Glede na napoved, ki je za zjutraj obetala veliko vetra, se mi je zdelo trapasto, da bi do jutra motorirali, zato smo zavili proti Rovinju, da bi tam ob obali sidrali in počakali na jutranjo burjo.

Pred Rovinjem pa se je burja zbudila in spet smo razpeli jadra ter Skokico ponovno obrnili proti jugu. Skozi noč se je burja le še krepila zato smo jadra postopoma krajšali, dokler zjutraj južno od Istre na jamboru ni bilo razpete le še dve tretjini genove.

Ponoči smo jadrali med hrvaškimi naftnimi ploščadmi, dopoldne pa med italijanskimi.

Tudi s skrajšanimi jadri smo bili dovolj hitri, da smo s pomočjo 25 vozlov burje skozi plohe že sredi dneva prijadrali do Riminija in Skokico privezali v marini ob ustju reke.

Oblaki so se popoldne nekoliko dvignili in lahko smo se brez dežnikov sprehodili po turističnem mestu.

Proti Riminiju

Popoldne smo se zbrali v Izoli, nakupili hrano in pijačo za naslednjih nekaj dni, se vkrcali na Skokico in zvečer odjadrali proti jugu.

Z Markom, Nino, Katjo, Urošem in Andrejem bomo do nedelje jadrali čez severni Jadran do Riminija in potem še do kvarnerskih otokov.

Iz Izole smo odjadrali z 20 – 25 vozli burje, ki je do Savudrije dvignila valove že preko metra, ponoči v zavetju Istre pa so se valovi zmanjšali, da je jadranje bolj udobno, žal pa je oslabela tudi burja.

Proti jutru vremenska napoved spet obeta okrog 30 vozlov burje, s katero bi morali jadrati dovolj hitro, da bi do Riminija prijadrali že jutri popoldne.

Diplomatska regata

Lep konec tedna smo preživeli na slovenskem morju. Poletje se od obale še ni poslovilo. Vreme je bilo kot v pravljici in maestral je bil nežen, a stalen, da je bilo jadranje vse tri dni lepo. Z lepim sončnim zahodom smo z Iliči zaključili jadranje v petek.

Diplomatske regate smo se s Skokico udeležili v soboto in kot pove ime, so se je množično udeležili tudi diplomati. Pravilo je, da vsaka sodelujoča barka na krov sprejme tudi vsaj enega diplomata. Nam je žreb namenil nizozemskega namestnika ambasadorja v Sloveniji gospoda Derk Jana Nauta.

Poleg Nizozemca Nauta smo imeli na krovu še belgijskega častnega konzula Uroša I., Matjaž in Miran pa sva navadna smrtnika :).

Tokrat ekipa na Skokici ni bila številna, zato smo bili veseli, ko nam je Derk Jan povedal, da zna jadrati in da je to v mladosti pogosto počel, Uroš pa je itak že dostikrat jadral z menoj, da vsaj približno ve, katero vrv mora kdaj potegniti :).

Regatno polje v obliki trikotnika je bilo postavljeno med Izolo, Debelim rtičem in Strunjanom.

Tri kroge oziroma trikotnike smo morali prejadrati do cilja.

V lahkem zahodniku, ki je pihal s hitrostjo med 5 in 9 vozli so se nam lahke regatne barke že kmalu po startu odpeljale naprej, mi pa smo potem regatirali med bolj potovalnimi barkami.

Na obratih pri bojah smo se največkrat srečevali z jadrnicami Jacaranda, Živa in Spectrum. Pri jadranju v veter smo jih dohitevali ali prehitevali, pri jadranju z vetrom, pa smo bili počasnejši. Z vetrom v krmo smo bili počasnejši tudi zato, ker si zaradi maloštevilnosti in neuigranosti posadke nisem upal veliko uporabljati spinakerja in smo raje metuljčkali.

Na koncu sta Jacaranda in Živa v cilj prijadrali pred nami, nam pa je na zadnji stranici, potem ko smo vendarle dvignili tudi spinaker, uspelo za malo prehiteti Spectrum in še nekaj drugih jadrnic.

Na koncu smo se uvrstili v zlato sredino, na 25. mesto med okoli 50 sodelujočimi jadrnicami. Zmagal je spet regatnik Adriatic Europa z Dušanom Puhom.

Tudi v nedeljo je bilo morje med Slovenijo in Hrvaško mirno, maestral prijazen, policijskih čolnov ni bilo videti in temperatura vode je tudi zame (brez šokov) še vedno primerna za plavanje.