Sredozemlje

2014 Od Slovenije do Walesa

3.6.
Nekaj video utrinkov z zadnjega dela poti:

29.5.
Vzel sem si nekaj časa za preučevanje moľnosti in povezav na spletni strani mapme.at, kjer gostujem s prikazovanjem poloľaja Skokice med jadranjem. Kaľe, da sem se naučil nekaj novega in od zdaj naprej naj bi se s klikom na zgornji zemljevid poleg trenutnega poloľaja barke prikazovala tudi opravljena pot oziroma zgodovina poslanih pozicij, ki jih med jadranjem ponavadi poąljem dvakrat dnevno. S premikanjem časovne osi v zgornjem delu slike je mogoče nastaviti krająe ali daljąe obdobje.

Ko bom imel ąe malo več časa, bom uredil in dodal tudi kakąen video z zadnjega dela poti.

25.5.
Dopoldne sem priąel na končno postajo mojega spomladanskega jadranja in barko privezal v marini Holyhead na otoku Holy na severozahodu Walesa. Načrtoval sem sicer ąe nekaj milj več, da bi prijadral do juga ©kotske, a nam vreme zadnja dva tedna ni bilo najbolj naklonjeno. Bilo je preprosto preveč severnega vetra.
V prihodnjih dveh tednih me čakajo sluľbene obveznosti po Evropi, potem pa se bomo v okrepljeni druľinsko prijateljski zasedbi vrnili in nadaljevali z jadranjem proti severu Evrope.

Včeraj zjutraj sem Primoľa med plovbo proti ustju reke Dale spotoma izkrcal v Milford Havnu, sam pa sem nadaljeval z jadranjem, sprva skozi oľine med otoki zahodno od Milford Havna. Na poti čez petdeset milj ąiroki zaliv do severa Walesa sem ravno pravi čas zajahal plimski val, ki mi je pospeąil pot proti severu. Jutro je bilo lepo s prijaznim vetrom, popoldne pa se je okrepil severozahodnik, ki je v kombinaciji  nasprotnim severnim tokom delal strme valove, da je barka nekaj časa poąteno treskala po valovih. Popoldne se je za nameček začelo ąe zlivati z neba, da sem zvečer kar teľko pričakal samotni otok Bardsey, kjer sem spustil sidro in nekaj ur počakal, da je ąel tok oseke mimo.

Na juľnem delu Irskega morja teče plima proti severu, oseka pa proti jugu in ta tok znaąa na odprtem morju 2-3 vozle, na rtih in v prelivih pa ob viąkih tudi več kot 6 vozlov in nastanejo prave brzice, ki se jim je bolje izogniti. Tukaj je zelo pomembno časovno načrtovanje poti in sprotno preučevanje plimskih tablic. Razlika med plimo in oseko je te dni 5 – 6 metrov, zato so tudi tako močni tokovi, ko se voda seli iz enega konca morja na drugega.

Danes zjutraj je Irsko morje pokazalo obraz, kakrąnega v preteklih dneh nisem videl – sonce in brezvetrje.

23.5.
Zunaj na morju je zares preveč vetra za kulturno jadranje, zato čakam na za jutri napovedano izboljąanje. Damjan je danes z barke ľe odąel v sluľbo, jutri zjutraj bo podobno naredil ąe Primoľ, sam pa bom odjadral naprej ob Waleąki obali proti severu.

Med čakanjem v marini sem imel dovolj časa, da sem naątudiral plime in plimske tokove za naslednja dva dni in upam, da sem to nalogo opravil bolje kot predvčerająnjim, ko smo pol noči jadrali na mestu.

Med nakupovanjem britanske zastave, mi je ąef navtična trgovine hotel najprej prodati valiľansko zastavo, saj je to po njegovem mnenju edina prava zastava v Walesu. Nato sva se v ąali malo pogajala in je priznal, da je uradna pomorska zastava drľave gostiteljice zares tista, ki sem jo ľelel imeta, zraven pa sem dobil ąe pojasnilo, da je britanska navtična zastava sestavljena iz angleąke, ąkotske in Irske, valiľanskega zmaja pa so iz zastave izpustili, zato ima on na svoji barki obe zastavi.

Na Skokici bo naslednje tedne torej plapolala britanska zastava, valiľanska pa je za uteho tukaj na sliki – da ne bo kdo pomislil, da je to ljubljanska zastava :).

22.5.
Včeraj zvečer smo ob angleąki obali ľeleli ujeti plimski val za hitrejąo pot proti severu, pa nam je načrte prekriľal močan severovzhodnik nad Scillyjem, zato smo do obale prijadrali ąele sredi noči in poleg močnega vetra in nasprotnih valov ujeli ąe nasprotni tok, ki je ąe dodatno zmeąal morje in ustavil naąe napredovanje, da smo do jutra prejadrali vsega 35 milj v pol dneva, za nameček pa nas je začel prati ąe deľ, ki se je neusmiljeno zlival z neba. Razpoloľenje na barki je nekoliko dvignila ąele dopoldanska plima, ki nam je s svojim tokom dovolila, da smo se vendarle premaknili stran od obale in začeli svojo pot čez Bristolski zaliv proti Irskemu morju.
Do večera smo prijadrali do Milford Havna in potem zavili v marino v enem od mirnih rečnih rokavov.
Za jutri napovedujejo, da bodo razmere na Irskem morju zaradi močnega severnika precej divje, zato kaľe, da bomo tukaj prisiljeni ostati vsaj ąe en dodaten dan.

21.5.
Dopoldne smo prijadrali do otočja Scilly pred angleąko obalo in sidro spustili ob otoku St. Mary’s.
Z izjemo prvega dne je bil Biskajski zaliv ta teden precej bolj miren, kot sem pričakoval in smo le slabo polovico razdalje lahko prejadrali, pri ostalem delu poti pa nam je pomagal motor. Na sploąno so bile noči prijaznejąe, saj smo imeli praviloma vedno dovolj vetra za lepo jadranje, čez dan pa je bilo vetra pogosto premalo za mojo potrpeľljivost in smo zagnali motor.
V prihodnjih dneh se bomo poskusili po Irskem morju navzgor prebiti do ©kotske, kar pa bo z glediąča danaąnjih vremenskih napovedi zelo hud zalogaj, saj je za vse dni napovedan kar močan severnik, spotoma pa se bomo spoznavali tudi z velikanskim plimovanjem in z njim povezanimi tokovi..

20.5.
Včeraj dopoldne so nas obiskovala brezveterja, delfini in plohe, ki so prinesle SZ veter., s katerim smo lepo jadrali do jutra. Ladij je vse več na obzorju.. Zvečer se nam je na krovu pridruľila lastovka in ko se je spočila, je zjutraj odletela (morda tudi ni bila lastovka, kakąen ptičeslovec bo ľe vedel).

19.5.
Veter je včeraj dopoldne popustil, ostali so valovi s severa da smo se z motojadranjem počasi odlepili od ©panije. Ponoči lepo jadranje s SZ vetrom. Malo deľja.

18.5.
Popoldne smo s Primoľem in Damjanom odjadrali iz Portosina, bili pred  večerom mimo znamenitega rta Fenistere, potem pa nas je ponoči 40 vozlov severovzhodnika spomnilo, da potrebujemo ąe nekaj počitka in smo za nekaj ur zavili v zaliv Camarinas.

Drugi poskus naskoka na Biskaj, ki smo ga začeli danes zjutraj, bo najbrľ uspeąnejąi, le ugodnega vetra (glede na vremenske napovedi) pred torkom ne bomo dočakali, takrat pa bo bolj ugodno, če bomo bliľe francoski obali.

17.5.

Veter je včeraj sredi dneva popustil in omogočal lenobno jadranje po zalivih oziroma riah, kot jih imenujejo tukaj, da sem si sproti ogledoval, kje bi se ustavil za čez noč. Nazadnje sem se odločil za ąe en dan udobja v marini in barko privezal v Portosinu. Naslednje dni bomo veliko na morju in nič na kopnem.

Severozahod ©panije je lepo zelen, kot notranjost Slovenije. Pdobni so meąani gozdovi po hribih in podobna polja po niľinah. Podnevi je toplo, ponoči hladno in vetra tukaj ne manjka, zato so po hribih in ob obali postavljene ątevilne vetrnice, ki delajo elektriko. Kaľe, da imajo Portugalci in ©panci bistroumne ptiče, ki dobro vidijo brez očal in se ne zaletavajo v vetrnice :), saj je ptičev nevarnim vetrnicam navkljub ąe zmeraj veliko povsod naokrog.

Na sliki je en vrtiček za nono.

Popoldne na barko prideta Primoľ in Domjan in kmalu za tem bomo odjadrali. Vetra nam vsaj danes zagotovo ne bo manjkalo in jadralca bosta lahko okusila nekaj resnega jadranja. Naslednje dni pa ??

Vremenske napovedi za Biskajski zaliv so si ąe vedno različne in vse so (z)meąane. Kaľe, da bomo vsak dan spreminjali tako jadra kot tudi smer jadranja, vmes pa v brezvetrjih zaganjali motor, saj se bo hitrost in smer vetra precej spreminjala. Tudi sonce nas ne bo vedno grelo.

Računam, da bomo v Angliji čez 5 dni.

16.5.

Mladina si je na telefonu budilko za danes zjutraj nastavila na tiho zvonenje :)) in reąila nas je moja budilka, ki sem jo nastavil na čas, ko naj bi jim pomahal v slovo. Sledilo je hitro vstajanje, pokanje in dvokilometrski ąprint s torbami do ľelezniąke postaje, da smo četrt čez pet ujeli vlak za Santiago de Compostela, od koder so zjutraj odleteli proti domu. Tudi nona je morala zjutraj teči, njena torba pa je tekla na mojih ramah.

Po vrnitvi v marino sem bil dovolj zbujen, da sem odvezal vrvi z obale, dvignil jadra in z ľivahnim jutranjim vzhodnikom odplul med ątevilne otoke in čeri na poti proti rtu Fenistere.

Nekje pred Fenisterom bom počakal na Primoľa in Damjana, ki sem priletita jutri.

15.5.
Ponoči smo z vzhodnikom odjadrali iz Porta in potem sem moral ob obali vse do jutra voziti slalom med mnoľico luči ribiąkih bark, ko se je zdanilo pa ąe med zastavicami, s katerimi imajo ribiči označene vrąe in mreľe. A jadranje z vetrom, ki piha z obale je bilo vseeno sproąčujoče in ľe sredi dneva smo iz Portugalske prijadrali nazaj v ©panijo, popoldne pa Skokico privezali v Vigu ob stavbo tukająnjega kraljevskega jadralnega kluba.
Po vrnitvi s severa bom barko čez poletje pustil nekje na Pirenejskem otoku, zato sem se s kolesom zapeljal po okoliąkih marinah in povpraąal po cenah. V sosednjem zalivu sem ľe naąel primeren privez, a bom jutri povpraąal tudi ąe po zalivih severno od Viga, kamor bom odjadral pred prečkanjem Biskaja.
Ko gledam vremenske napovedi za pot do Anglije v prihodnjih dneh, ne dobim jasne slike, kaj nas čaka, saj so napovedi iz različnih virov zelo različne, kar lahko pomeni le to, da bo vreme precej spremenljivo.
Zvečer sem se s pomočjo Gaąperja odpravil ąe na jambor in poskuąal popraviti sidrno luč, ki eno noč dela, nasledno pa spet ne. Upam, da bo po izletu na vrh jambora luč delovala tako kot je treba.

14.5.
Včeraj je cel dan preveč pihalo, da bi lahko nadaljevali z jadranjem proti severu, zato smo se poleg deskanja odločili ąe za obisk sedem milj oddaljenega otoka Berlenga. Sprva sem mislil, da je otok premajhen, da bi nudil dovolj zaąčite pred zajetnimi oceanskimi valovi, pa me je vodja marine prepričal, da je na JV strani otoka sidriąče primerno za takąne razmere. Portugalci ob obali nimajo veliko otokov, zato je Berlenga naravni rezervat in hkrati priljubljena izletniąka točka, na njem pa je tudi srednjeveąka trdnjava, ki je uvrąčena na UNESCO-v seznam kulturne dediąčine.
Po eni uri razgibanega jadranja po razpenjenem morju smo pripluli do Berlenge in tam na sidriąču na moje veselje naąli nekaj boj za turistične ladjice. Ni ąe turistična sezona na portugalski obali, zato je bilo sidriąče prazno in na eno od boj smo lahko privezali Skokico. Morje je tam globoko in vesel sem bil, da ni bilo potrebno sidrati.
Ogledali smo si trdnjavo, ko pa smo se povzpeli na vrh otoka, smo bili deleľni letalskega napada domačinov. Galebi v tem obdobju gnezdijo in da bi ubranili svoj naraąčaj so vreąčeč nizko letali nad naąimi glavami in nas skuąali prepoditi.

Zvečer se je veter vendarle začel umirjati in obračati, zato smo se končno lahko odpravili proti severu.

®al so veliki valovi s severa vztrajali vse do jutra, da je bilo potrebno barko upočasniti na ątiri vozle, da ni preveč divje nabijala v valove.

Zjutraj je z zamudo zapihal okrepljen vzhodnik, s katerim smo nato hitro jadrali ob neskončnih peąčenih plaľah vse do Porta, kjer smo v reko Douro prijadrali popoldne.
Med ogledom mesta smo videli ątevilne zgodovinske stavbe in tudi Eiflov most..

13.5.
Ponoči z nedelje na ponedeljek je bil ob dveh zjutraj viąek plime v estuariju (lijakastem izlivu) reke Tagus in to je bil pravi čas za odhod, saj se je tok reke takrat spet obrnil v pravo smer, torej proti morju. Z nastopajočo oseko in vetrom smo hitro jadrali mimo nočne Lizbone in Cascaisa, ko se je začelo daniti pa nas je pri rtu Da Roca spet pričakal divji severnik in vetru primerni valovi. Jadra so ąla na drugo krająavo in začeli smo z rodeom. Cikcakanje proti vetru ob portugalski obali navzgor smo včeraj končali popoldne v ribiąkem mestecu Peniche.
Cabo da Roca je najzahodnejąa točka celinske Evrope, Lizbona pa je najzahodnejąa evropska prestolnica.

Mestece Peniche je na gosto poseljeno in polno majhnih hią, od katerih je vsaka tretja ali gostilna, bife ali pa trgovinica s čevlji ali oblekami, pekarno pa sem danes zjutraj moral iskati skoraj eno uro, da sem se na barko lahko vrnil s sveľim kruhom za zajtrk. Mamice, ki sem jih na ulicah spraąeval za “supermercado” so me poąiljale zdaj v eno zdaj v drugo smer in poskrbele za mojo rekreacijo.

Pred stoletji je bil tu otok s trdnjavo in obrambnimi zidovi, potem pa so veter in valovi med celino in otok nasuli pesek in Peniche spremenili v polotok, oceanu izpostavljena plaľa pa je zdaj zelo poznana med ljubitelji deskanja na valovih. Mesto Peniche je znano tudi po čipkah in čipkarice imajo v mestnem parku svoj spomenik.

Prejle sem omenil, da ima Peniche znamenito surfarsko plaľo, na katero seveda prihajajo svetovne surfaąke zvezde, kot sta na primer tudi Gaąper in Anja.

Veter ľe nekaj dni neprestano ľviľga med vrvmi na jamboru, a vremenske napovedi obetajo, da mu bo danes zvečer za dan ali dva poąla sapa. Za jutri napovedani vzhodnik bomo poskusili čim bolje izkoristiti za hitrejąo pot proti severu, da bi do četrtka zvečer vendarle priąli do ©panije, od koder v petek zjutraj moji domači letijo domov in kamor v soboto priletita Primoľ in Tadej, da bomo skupaj jadrali čez Biskajski zaliv proti Angliji.

11.5.
Navsezgodaj zjutraj smo se iz Sesimbre odpravili proti Lizboni, da smo na ustju rekeTagus ujeli dopoldansko plimo, na katere toku smo lahko hitreje jadrali po reki navzgor mimo Lizbone do marine v parku Nacioes..
Zanimivosti zgodovinskega pristaniąkega mesta smo si najprej ogledali z vodne strani, popoldne pa ąe po kopnem.

Za lepąi prikaz mesta sem si tokrat sposodil nekaj Anjinih fotografij:

V prihodnjih dneh bomo poskusili narediti kakąno miljo več po morju, da bi pravočasno priąli do severa Pirenejskega polotoka. Dokler nam bo nagajal severnik, bomo morali zelo zgodaj vstajati, ko je severnik ąibkejąi, saj se le ta popoldne močno okrepi in ľviľga tudi ąe pozno v noč.

10.5.
Po nekaj urah motoriranja čez zaliv smo se popoldne ustavili v ribiąkem in turističnem mestecu Sesimbra. Toplo sonce, bliľina Lizbone in konec tedna so poskrbeli, da so bile plaľe kar dobro zasedene.

Za Anjo je bil danes poseben dan?

Dodajam ąe nekaj video posnetkov zadnjega aprilskega in prvega majskega tedna jadranja. Nekateri ste zadnjič komentirali, da smo vseskozi jadrali z vetrom. No, zadnja dva tedna je vetra od zadaj bolj malo.

9.5.
Naporen dan trdega jadranja ostro v veter je za nami in do večera nam je uspelo prijadrati do Sinesa, rojstnega mesta znamenitega morjeplovca in raziskovalca Vasca da Gamme.

Severnik je bil danes neumoren, da smo morali na poti ob portugalski obali proti severu neprestano cikcakati in loviti ravnoteľje na poskakujoči barki, enkrat na levem boku in potem spet na desnem.
Na srečo je bilo severniku primeąane vsaj ąe malo zahodne smeri, da smo jadrali po eno uro v levo in po dve do tri ure v desno in imeli tako vendarle nekoliko boljąi izkoristek pri jadranju.

Zvečer smo se povzpeli do gradu na hribu nad pristaniąčem, kjer stoji kip Vascu da Gammi.

Med valovi ni bilo kakąne velike ľelje po hrani, zato je razpoloľenje med mojimi nekoliko dvignila ąele večerja v eni od sineąkih restavracij. Sines je sicer slikovito pristaniąko mestece, okrog katerega so zgradili tankerske ter kontejnerske terminale in ki ga ľal zasmrajajo rafinerije in termoelektrarna v okolici.

Napoved vremena je za naąo pot proti severu ąe naprej precej neugodna saj do srede tedna ąe naprej obeta severnik, ki nam bo grenil jadranje, zato mi ąe ni jasno, kako bomo do petka prijadrali na sever Pirenejskega polotoka, od koder mama, Anja in Gaąper v petek odletijo proti domu. Na lahek način zagotovo ne bo ąlo.

Iz mapme-ja so mi sporočili, da zemljevidi s poloľajem Skokice spet delujejo :). Po navadi, ko barka potuje, poloľaj sporočim dvakrat dnevno.

8.5.
Iz Vilamoure smo izpluli v brezvetrju, po tem pa nam je jugozahod Portugalske danes popoldne dal vetra, dobesedno, saj nas je proti rtu Sao Vicente preganjalo več kot trideset vozlov severnika, ki nam je potem preprečil, da bi se ustavili v pristaniąču V Sagresu in smo se zato zasidrali v sosednjem zalivu, kjer so sunki vetra vendarle nekoliko bolj zmerni..

Gaąper je bil po odhodu iz Vilamoure ąe zelo poletno razpoloľen.

Za zahodno obalo Portugalske je značilen severni veter, ki je te dni kar močan in nam bo povzročal preglavice na naąi poti proti severu. Napovedi kaľejo, da bo severnik ąe nekaj dni pihal s hitrostjo preko dvajset vozlov, kar pomeni, da bomo morali proti severu vseskozi jadrati ostro v veter in cikcakati ob obali navzgor. Upam, da nam bo dnevno uspelo pridelati vsaj 50 do 60 milj proti severu.
Juľni del zahodne obale ima zelo malo zalivov, kamor bi se pred severnikom lahko skrili, zato upam, da se nam bo jutri uspelo prebiti do 60 milj oddaljenega Sinesa, ki je prva moľna postojanka na nadaljevanju poti.

Na sliki je narisana naąa do sedaj prejadrana pot od Izole do Sagresa.

7.5.
Ponoči smo izpluli iz Cadiza proti Portugalski in se po nekaj urah srečali s severnikom, ki je kar poąteno razburkal Cadiąki zaliv, nam pa omogočil ľivahno jadranje čez zaliv, da smo ľe zjutraj pred seboj zagledali svetilnik pri Faru.
Opoldne smo se ustavili v marini v Vilamouri, kjer sem končno priąel do kosila v mcdonaldsu :). Nova posadka je čisto v redu preľivela noč na boku zibajoče barke, le tla so se nam vsem majala, ko smo pristali v marini.

Kaľe, da bomo na jugu Portugalske vztrajali do petka, ko severnik ob zahodni obali za nekaj ur popusti, da bi lahko kolikor toliko kulturno začeli naąo pot proti severu in se postopoma poslovili od zgodnjega juľnega poletja.
Vse doslej, od Izole do Vilamoure, smo jadrali po morjih, kjer je Skokica ľe rezala valove, od jutri naprej bo zame vse novo. Začel se bom spoznavati s severnim Atlantikom, ki sem ga doslej poznal le iz knjig in s spleta.
Prikazovanje poloľaja Skokice trenutno ne deluje pravilno. Upam, da bodo teľave z zemljevidom na mapme.at, kjer gostujem, kmalu odpravili.

6.5.
Zlato in Jona sem včeraj dopoldne zapeljal na letaliąče v Malago, od tam pa na barko pripeljal mamo, Anjo in Gaąperja, potem pa smo odjadrali naprej. Najprej smo se ąe enkrat ustavili v Gibraltarju in s poceni nafto napolnili tank za gorivo, potem pa pot nadaljevali proti Atlantiku.

S preko 30 vozli vzhodnika nas je pri Tarifi kar odpihnilo iz Sredozemlja, Atlantik pa nas je pričakal z nasprotnim tokom, da je morje okoli nas kar vrelo. Končno so tudi Tankoti lahko videli, kako je videti pravo jadranje.

Sprva smo se nameravali za čez noč zasidrati v zalivu za Tarifo, a so bile razmere tam predivje za umirjeno sidranje, zato smo izkoristili ugodno smer vetra in v vse večjih valovih nadaljevali z jadranjem ob obali.
Proti jutru se je veter nekoliko unesel, da smo za nekaj ur spustili sidro pred Cadizom, potem pa smo se preselili na drugo stran mesta v tamkająnjo marino.
Danes so z jadralskimi počitnicami na Skokici zaključili ąe Darko, Jelena in Lan, ostali pa bomo jutri nadaljevali z naąo potjo proti Portugalski. Kaľe, da nas čaka precej vetroven teden.

4.5.

Po dolgem času smo si pri jadranju vzeli cel dan dopusta in se odpravili na obisk Gibraltarja ter si pri tem dodobra izpraąili podplate, da bi videli čim več Gibraltarskih znamenitosti.

Hladen vzhodnik je gibraltarski skali, kot imenujejo hrib nad Gibraltarjem, nadel belo oblačno kapo, izpod katere se je videlo čez oľino na afriąko stran.

Obiskali smo opice na hribu in se potem med ogledom podzemnih obrambnih rovov spoznavali z zgodovino angleąke zasedbe in obrambe Gibraltarja v osemnajstem in naslednjih stoletjih. Hrib so Angleąki branilci v dobrąni meri izvotlili in vanj namestili topove, ki so jim sluľili za obrambo pred ąpanskimi in francoskimi napadalci.

Spotoma s hriba navzdol smo si ogledali tudi mavrsko trdnjavo, ki priča o 800 letni muslimanski zasedbi Pirenejskega otoka v srednjem veku.

Dan smo skupaj z Darkom, Jeleno in Lanom zaključili v eni od ątevilnih restavracij v tem angleąkem sredozemskem mestu ob vznoľju hriba..

Jutri se za Zlato in Jona zaključijo prvomajske počitnice, na barko pa dobimo novo druľinsko poąiljko, saj se nam bodo za pot ob Portugalski obali proti severu pridruľili nona, Anja in Gaąper.

3.5.
Minula dva dneva se nas je veter nekoliko usmilil in smo vsaj polovico poti lahko prejadrali, pri drugi polovici pa nam je spet pomagal motor.
Vseskozi smo jadrali ob jugovzhodni obali Pirenejskega polotoka, ki je na gosto pozidana s turističnimi naselji.

Ladijski promet na naąi poti je na zahodnem koncu Sredozemlja postajal vse gostejąi in danes zvečer smo pred seboj zagledali gibraltarsko “skalo” in angleąko mestece pod njo.
Marina v Gibraltarjui je zasedena, zato smo se ustavili v marini Alcaidesa v bliľini Gibraltarja.

1.5.
Z Ibize smo se preselili ob Pirenejski otok in se na poti nekajkrat ustavili za sprehode in oglede mest ter, da bi si tudi sam uredil mobilni internet na barki. Do ąpanske sim kartice sem danes priąel, a ker se mi na splet ne uspe povezati z barke, zato, moram na internet in po vremenske napovedi ąe naprej hoditi na kopno.
Dnevi so na jugu ©panije ľe prav prijazno topli, noči pa ąe vedno hladne. Večino poti zadnja dva dni smo opravili s pomočjo motorja, le danaąnje popoldne smo prejadrali. Danes smo se ustavili v Cartageni, jutri pa gremo naprej proti Almeriji.

29.4.
Darko, Jelena in Lan so včeraj naąli Porto Cristo in navsezgodaj zjutraj smo ľe izpluli proti Ibizi. Veter se je ponoči popolnoma polegel in večino poti smo “jadrali” s pomočjo Ceaftsmana. Morje je bilo popolnoma gladko, le zadnjih nekaj milj pred Ibizo ga je veter nakodral, da smo lahko raztegnili jadra.
Po dveh tednih divjanja po morju, se je miren dan na poti prav lepo prilegel. Kaľe, da je proti Gibraltarju pred nami ąe nekaj mirnejąih dni z ugodnim vetrom.
Sidro smo spustili v zalivu Portinatx na SZ Ibize in lep dan zaključili z večerjo na obali.

28.4.
Nekaj dni zahtevnega jadranja je spet za nami. Veter je bil na poti med Sardinijo in Majorko.večinoma zahodnih smer (JZ – SZ) in kar močan, a je ravno prav menjal smer, da nam kljub jadranju proti vetru ni bilo potrebno prav veliko cikcakati.

Včeraj zjutraj smo preľiveli tudi nekajurno neurje z močnim deľjem in vetrom preko 40 vozlov, ki pa mu je Skokica z naąo pomočjo uspeąno kljubovala.

Na morju je vse polno majhnih nekaj cm velikih mehkuľcev, ki izgledajo kot majhne jadrnice (na sliki) in jih valovi mečejo tudi na barko, ko pa to bitje primeą v roke, ti na prstih pusti modro sled.

Barko smo popoldne privezali ob pomol v Porto Cristu. Domen gre od tukaj novim dogodivąčinam nasproti, zvečer pa se nam na krovu Skokice pridruľijo Darko, Jelena in Lan.

26.4.
Včerająnje popoldne sem preteľno preľivel v avtu, ko sem se z juga Sardinije peljal na sever po Zlato in Jona, ki sta tja v Alghero priletela zvečer.

Notranjost Sardinije je v tem deľevnem obdobju zelo zelena in s svojimi hribi in travniki polnimi ovc in krav bolj spominja na notranjost kontinenta, kot pa na Sredozemlje. Velik otok je Sardinija, večji kot Slovenija.

Vremenska napoved za pot proti Majorki za naslednje dni ni ugodna, saj bo veter preteľno pihal z zahoda in kar precej močan bo danes in jutri. Za nekaj naslednjih dni v naprej ąe ni videti bistvenega obrata vremena, zato se bomo popoldne odpravili na pot.

25.4.
Ponoči sva se ustavila v Callasetti, saj v temi nisem ľelel pluti čez plitvine pri otoku San Pietro, zjutraj pa sva se preselila v marino Porto Scuso.

Zadnjih nekaj dni me je zabolela glava vsakič, ko sem si ogledal vremenske napovedi za konec tedna. No danaąnja je za jutri vendarle nekoliko bolj umirjena, da omogoča razmiąljanje o jutriąnjem izplutju proti Mallorci. Veter preteľno sicer ne bo ugoden, saj bo večinoma pihal z zahoda, a daje upanje, da bomo na Baleare priąli s celo barko 🙂 in da bomo na letalo pravočasno oddali Domna ter na barko vkrcali Tankote.
Danes zvečer na Skokici dobimo druľinski obisk, zato bo potrebno barko malo počistiti. Upam, da bo ostalo dovolj časa ąe za izlet po Sardiniji.

24.4.
Prvo noč s Sicilije sva z Domnom kar hitro jadrala, potem pa sva včeraj dopoldne priąla do napovedanega severozahodnika, ki nama je upočasnil napredovanje proti Sardiniji. A močan veter je bil le manjąi del teľav, bolj so nama jo zagodli zajetni valovi, ki so prihajali s severa in z jugozahoda, da jih je Skokica bučno nabijala, ne glede na to, v katero smer sva jadrala. Najbrľ je na severu in jugu Sredozemlja te dni močno pihalo. Barko sva morala upočasniti na 4 vozle, da bi bilo jadranje v navskriľnem morju kolikor toliko znosno in zdravo.
Domen se, glede na to, da je prvič na odprtem morju, kar dobro drľi, le prehranjevalne navade ima skrajne: Včeraj se je odločil za intenzivno hująanje, danes pa je pojedel ľe skorajda vse, kar je bilo v hladilniku 🙂

Popoldne sva se spotoma ustavila pri rtu Pula, kjer so ostanki antičnega feničanskega mesta.Nora, vendar je bil najin arheoloąki sprehod med ruąevinami bolj kratek, saj so naju kmalu pregnali pazniki. Saj veste, s čolnom nisva ąla ravno skozi glavni vhod in mimo blagajne.

Zvečer bova jadrala ąe mimo rtov Startivento, Teulada in Sperone na JZ Sardinije, ter sidro spustila verjetno nekje pri otoku Sant Antioco.

23.4.
Domnovo letalo je debelo zamujalo, zato sva na pot proti Sardiniji odjadrala ąele ponoči. Prvih nekaj ur je bilo deľevnih, a lepih za jadranje, saj naju je spremljal jugozahodnik. ®al je za naslednja dva dni napovedan SZ, kar ľal pomeni jadranje in kriľarjenje ostro v veter in spet počasno napredovanje.

22.4.

Priplula sva do Palerma, kjer se bo danes na krovu Skokice zamenjala skorajda celotna posadka. Haddis gre domov, prihaja pa Domen
.

Ponoči se je veter popolnoma polegel in morje toliko umirilo, da sem lahko urejal fotografije in filmčke zadnjega tedna.
Nekaj jadralskih video posnetkov sem nameąal tudi tukaj:


21.4.

Pretekla dva dni sva imela precej dela z vetrom in jadri ter le malo povezav na splet, zato nekaj premora med mojimi poročili.
V Leuci sta nama Boątjan in Marko s pomola  v soboto zjutraj pomahala v slovo, s Haddisom pa sva se spoprijela z okrepljenim jugozahodnikom na poti čez Jonsko morje. Zajetni valovi so nama slabąali kot jadranja proti vetru, zato sva na drugi strani Jonskega morja cikcakala pod podplatom italijanskega ąkornja, saj so bili ob obali valovi manjąi.
Včeraj zvečer sva pristala v marini v Messini in tamkająnjega marinerota za vsak slučaj povpraąala po ceni nočitve in dobila ceno, iz katere sem si lahko izračunal, da kasirajo 40 centov na minuto najinega predvidenega postanka. Nekaj denarja vendarle ąe ľelim prihraniti za jadranje v prihodnjih mesecih, zato sva se preselila na bliľnje sidriąče, od koder pa naju je za kazen pregnalo neurje z juga, ki je v pol ure dvignilo metrske valove v oľini.
Pobegnila sva iz Messinske oľine na severno stran Sicilije, kjer pa z nočnim počitkom prav tako ni bilo nič, saj naju je tam pričakal okrepljen zahodnik s prav tako neprijaznimi valovi. Po deseturnemu orcanju sva nočni počitek naąla ąele dopoldne v zalivu Patti, kjer zdaj čakava, da se zgodi za večer napovedani obrat vetra, ki nama bo olająal nadaljevanje jadranja proti Palermu.

18.4.
Vetru so včeraj zvečer ob hrvaąki obali popolnoma poąle moči in smo iz Cavtata proti Italiji morali odpluti s pomočjo motorja, Sredi Jadrana smo se potem z vetrom ponovno srečali in severozahodnik nas je potem kar hitro gnal proti Otrantskim vratom. Srečali smo tudi nekaj ploh, ki so s palube in vrvi dodobra sprale sol, ki so jo tja nametali valovi Jadranske burje.  Pod večer smo pri Otrantskem svetilniku ľe zapustili Jadransko morje in se preselili v Jonskega.
Prenočili bomo v Leuci.
Vremenska napoved za nedeljo je precej neugodna za prečkanje Jonskega morja, zato se bova s Haddisom verjetno ľe jutri odpravila naprej, Marko in Boątjan pa bosta v Leuci zaključila s svojim tokratnim jadranjem..

17.4.
V skladu z načrti smo ponoči prijadrali do Korčule, kjer pa se je severnik razbesnel ravno, ko smo se hoteli zasidrati pri Lumbardi. Sunki vetra so presegali 50 vozlov in morje je pod udarci vetra kipelo tudi v “zatiąnih” legah za otoki.

Takąne razmere so nam iz glav kar hitro pregnale ľeljo po sidranju in nočnem počitku. Z zelo skrająanimi jadri smo zgolj odjadrali naprej proti Dubrovniku. Veter se je do jutra precej polegel in tako smo v prvi jutranji svetlobi namesto Korčule pred premcem Skokice zagledali dubrovniąke otoke.

V Cavtatu bomo zamenjali primorski del posadke – izkrcata se Mavricij in Goran, vkrca pa Haddis. Naprej proti jugu Italije bomo odjadrali verjetno ľe danes ponoči, ko bomo pregledali ąe zadnje vremenske napovedi.

16.4.
Zadnja dva dni se spoznavamo predvsem s krająanjem jader in z jadranjem v močnem vetru, saj severnik in burje, ki se vseskozi izmenjujeta na naąi poti, pogosto presegata 40 vozlov hitrosti in nas pospeąeno preganjata proti jugu Jadrana.

Tudi valovi so na odprtem so vetru primerno visoki in se prelivajo čez krov Skokice.

Včeraj smo se ustavili na Ravi, danes na hitro na Hvaru, čez noč pa bomo jadrali naprej proti Dubrovniku, dokler se ponoči (verjetno pri Korčuli) ne bomo naveličali ľviľganja vetra. Vtis imam, da moja

Vtis imam, da moja posadka uľiva, a ne vedno in neprestano :)..

14.4.
Zjutraj smo se zbrali v Izoli, na Skokico vkrcali veliko hrane in torb te se sredi dneva odpravili na pot, ki nas bo prvih nekaj dni vodila ob hrvaąki obali in otokih proti jugovzhodu. Vetra je bilo ravno prav za lepo jadranje, le njegova smer je bila danes ravno v nos, da smo zato cikcakali ob istrski obali in se pred večernimi nevihtami skrili ob pomol v Zeleni laguni.

Mavricij, Goran, Marko in Boątjan se pospeąeno spoznavajo z jadri na Skokici.
Od jutri naprej nas bo proti jugu Hrvaąke nekaj dn preganjala solidna burja.

8.4.
Konec tedna sem vendarle naąel dovolj časa (in tudi na Skokici smo ľe končali z vzdrľevalnimi deli), da smo na morju pred Izolo lahko dodobra prezračili jadra.

V lepem maestralu je naą jadralski dan kar prehitro minil.

©e nekaj skakalnih sestankov me čaka v prihodnjih dneh v ©vici, potem pa se tudi zame ľe začne jadralna sezona.

2.4.
Za vsak slučaj sporočam, da je ena od včerająnjih novic prvoaprilska :).

1.4.
Te dni Skokica preľivlja na kopnem, saj jo je potrebno primerno urediti za naąo spomladansko pot na severni tečaj. Na trup barke smo nalepili inovativno rdečo termoizolativno oblogo, ki je plod domačega znanja. Razvili so jo v Izolirki, ko so v laboratoriju pod visokimi temperaturami uspeli spojiti baker in stiropor.
Dogovorili smo se, da bomo ta novi material preskusili med plovbo po hladnih morjih.

Na levi sliki je Mile, ko je s fenom gladil gube na termoizolacijski oblogi.

Letoąnja zima je bila tudi na severu Evrope zelo topla, zato se je ľe sedaj stopilo veliko arktičnega ledu in bo po napovedih strokovnjakov, letos poleti prvič po mnogih tisočletjih Arktika ostala skorajda brez ledu. Po napovedih morskih glaciologov obstaja velika verjetnost, da bo ob sedanjjem trendu umikanja arktičnega ledu mogoče julija prijadrati vse do severnega tečaja.
To priloľnost bomo poskusili izkoristiti, zato smo se s prijatelji dogovorili, da bomo organizirali prvo slovensko jadralsko akrtično ekspedicijo (1. SJAE), katere cilj je, da na severnem tečaju v morje zapičimo slovensko zastavo, ki bo delala druľbo ruski, ki so jo tja pred dvema letoma Rusi pripeljali s podmornico..
Za vsak slučaj, če se led na severnem tečaju vendarle nebi popolnoma stalil, smo na premec Skokice pritrdili jekleni oklep (desna slika), da bo Skokica laľje prenesla trke z ledenimi ploąčami in uspeąneje rezala svojo pot do severnega tečaja..

/