Indijski ocean

15.4.2010 Agios Nikolaos, Kreta (Grčija) – Male (Maldivi)

Druga etapa:  Agios Nikolaos, Kreta (Grčija) – Male (Maldivi)

Verjetno ste že pri prejšnji etapi opazili, da kadar nimam dostopa do interneta, poročila s poti na spletno stran dodajata Zlata in Jurij. V nadaljevanju poti pričakujem, da bo možnosti dostopa do interneta še manj, zato bo njunih sporočil vse več. Z mojimi domačimi se slišim po satelitskem telefonu (drago) ali pa jim pošljem SMS (ceneje, a je bolj kratko). Opažam, da si včasih pri pisanju privoščita “nekaj” umetniške svobode 🙂

 

15.4.

V večernih urah so Verena, Jurij, Ksenija in Miran prispeli na Kreto.

 

16.4.

Dopoldne smo barko napolnili s hrano in pijačo, se nato sprehodili po Agiosu Nikolaosu, opravili grške mejne formalnosti in popoldne odjadrali proti zahodu. Prvi dve uri smo imeli +30 vozlov J vetra, kar je super, dokler imamo Kreto za valobran. V popoldanskih urah veter popušča. Zvečer se bomo ustavili v Siteiji. Proti jutru nadaljujemo pot proti Egiptu, kamor naj bi prišli do ponedeljka zvečer.

 

17.4.

Smo 16 nm vzhodno od Krete. Imamo 25 vozlov J vetra. Lepo jadramo proti vetru. Južno obzorje je rdeče od saharskega prahu. Vsi smo OK. Posadka se navaja na valove in pomorsko življenje. Do Port Saida imamo še 374 nm. Darko napoveduje, da bo veter popoldne oslabel,. jutri pa bo pihal točno od spredaj. Zato skušamo uživati v hitrem jadranju, dokler lahko.

 

18.4.

Zaradi JV vetra smo včeraj,proti koncu dneva, jadrali bolj v smeri proti Cipru. Ponoči pa je veter popuščal vse do popolnega brezvetrja. Zaradi valov je bilo naše napredovanje, z motorjem, počasno in neprijetno. Zgodaj zjutraj smo bili na poziciji, 34.18N, 28.41E, še 260 NM oddaljeni od Port Saida.

Tudi čez dan se razmere niso spreminjale; malo vetra, visoki valovi in počasno napredovanje. Poskušali smo uloviti vsako sapico za neuspešne poskuse jadranja. Zvečer smo se Port Saidu približali na 185 NM.

 

19.4.

Proti jutru smo prišli do vzhodnika in končno spet lahko jadramo. Vse je v redu. Pozicija: 32.47N, 30.39E. Do Port Saida še 126 NM. Tja bomo najverjetneje prispeli jutri zjutraj

.

Zvečer plovemo severno od delte reke Nil. Plovba zahteva popolno zbranost, zaradi velikega števila ribiških ladij. Še 10 NM do Port Saida.

 

20.4.

Zjutraj smo prispeli v Port Said. Urejamo formalnosti. Kdaj gremo skozi prekop je “inshallah”. Upam, da bo to že jutri.

 

21.4.

Okrog poldneva peljemo po kanalu proti Ismailiji. Zaradi vojaških manevrov, naj bi bil danes prekop  zaprt  (in Jurij slabe volje). Nam pa so vseeno dovolili prehod !? Upam, da ne bomo za tarčo.

 

22.4.

Ko smo zjutraj v jezeru pred Ismailijo videli krožiti veliko vojaških ladij, je Jurij že naredil križ čez današnji ladijski fotosafari. A dopoldne smo vendarle izpluli iz Ismailije proti Suezu, čeprav v spremljavi egiptovskih vojaških ladij. Čudeži se vendarle dogajajo še naprej, ali pa je Felix zelo dober agent. V velikem grenkem jezeru smo nato videli kar za dva konvoja čakajočih ladij, mimo katerih smo nadaljevali pot proti južnemu delu prekopa. Pilot nam tokrat ni dovolil jadrati

Zvečer smo si v  Suezu privoščili še sprehod pred spanjem..

 

23.4.

Zjutraj smo izpluli iz Port Taufika in zapustili Sueški prekop. Žal ni nič vetra (je pa za Jurija na sidrišču veliko ladij). Čez nekaj ur bomo poiskali kakšen kraj s sidriščem ob obali Sueškega zaliva, od koder bodo nona, Jurij in Ksenija jutri odpotovali proti Kairu in domov, jaz pa proti jugu.

Najverjetneje v nedeljo se mi pridruži nova posadka (Jon, Zlata, Simona, Uroš, Nejc in Karin).

 

24.4
Nona, Jurij in Ksenija so se zjutraj odpeljali proti piramidam, jaz pa v 15 vozlih SZ lepo metuljčkam proti El Gouni, kamor prijadram jutri.

25.4.

Dopoldne sem po 155 miljah iz Wadi del Home prijadral v El Gouno. Vseskozi sem jadral med ladjami in naftnimi ploščadmi, ponoči pa sem se za nekaj ur do jutra zasidral v Mersi Zaitiyi, ker je zadnjih 30 milj v morju pred El Gouno prveč koralnih grebenov, da bi se z ozkimi prehodi med njimi upal spopasti ponoči.

 

Zjutraj sta me obiskala dva sokola in nekaj časa krožila nad barko, kot da bi hotela, naj ju slikam. Ko sem to potem tudi storil, pa sta se spravila nad inštrumente na vrhu jambora in rezultat je spet isti kot pred leti na Pacifiku. Windexu sta namreč odtrgala rep, potem pa sem moral zagnati precej vika in hrupa, da sem ju prepodil. Spet bom moral splezati na vrh jambora in vetromeru ponovno prilepiti nov rep, da bo pravilno kazal smer vetra.

 

Popoldne sem se v marini že srečal z Zlato, Jonom, Simono, Karin, Nejcem in Urošem, s katerimi se bomo v naslednjih dneh potepali po Egiptovskem delu Rdečega morja. Tudi Izi in Janja, ki se mi bosta pridružila pri jadranju po Rdečem morju navzdol, sta že v Hurghadi.

 

Zadnja dva dni me je veter lepo priganjal po Sueškem zalivu navzdol. Ogromna je razlika med jadranjem proti vetru po Rdečem morju navzgor, kar smo okusili pred dvema letoma in med jadranjem z vetrom po Rdečem morju navzdol. Pred dvema letoma smo orcali in nabijali v valove, sedaj pa sem Sueški zaliv precej lagodno prejadral sam. Takrat smo za to pot potrebovali tri dni, sedaj sem jo prejadral v enem dnevu.

Mnogi jadralci pravijo, da je potrebno hitrost vetra pri uradnih vremenskih napovedih na Rdečem morju pomnožiti z 2, da dobiš pravo hitrost vetra. Tudi pretekla dva dni je bilo tako. Darko je na internetu videl, da naj bi pihalo 5-15 vozlov, v resnici pa je bilo vetra vseskozi med 15 in 30 vozli. Kljub temu, da je pihalo s severa, torej pretežno v krmo, sem moral krajšati jadra, saj je barka v vse večjih valovih sicer preveč opletala. Spoznal sem, da novi avtopilot zelo dobro dela do približno 30 vozlov vetra, pri močnejšem vetru pa je potrebno krmariti ročno.

Kar se jadranja tiče, gre vse po željah, glede egiptovskih formalnosti pa se vseskozi zatika in iz dneva v dan oz. iz kraja v kraj imajo drugačne predpise. V Port Saidu sem naročil plovno dovoljenje, pa mi je agent rekel, da ga lahko dobim šele spotoma v Hurghadi, prej pa ga ne rabim. Ko pa smo se v petek ustavili v marini Wadi el Dome v Sueškem zalivu, so me obalni stražniki kar nekaj ur masirali zaradi plovnega dovoljenja. Spustili so me šele, ko jim je agent zagotovil, da me plovno dovoljenje čaka v Hurghadi. Obalni stražniki so nato v svoj zapisnik zapisali, da sem se ustavil zaradi popravila motorja. Danes pa me je obiskal predstavnik agencije Felix in mi rekel, da dovoljenja zame ne more dobiti prej kot v 5 dneh, zato je na obalno stražo javil, da imam spet težave z barko in da sem se moral v El Gouni ustaviti zaradi “popravila”. No, v recepciji marine so mi nato razložili, da mi je agent že v Port Saidu napačno izpolnil papirje in da smo sedaj uradno že na poti v Jemen ter da je papirje naknadno popraviti zelo težko. Potne liste pa moramo za izhod iz Egipta spotoma še ožigosati v Port Ghalibu.

Kaže, da bomo morali v prihodnjih dneh pogosto “popravljati ” barko, če bomo želeli videti še kaj Egipta in upam, da se bo v odnosih z egiptovskimi pomorskimi oblastmi vse srečno izšlo.

 

27.4.

Še tri dni nazaj nas je na barki zeblo, sedaj pa si pri preko 30 stopinjah želim, da ne bi bilo tako vroče, ali pa da vsaj voda ne bi bila tako hladna.

 

 

Ti praznični dnevi so namenjeni družinskemu počitnikovanju. Da boste lahko zavidali 🙂 oz. da si boste lažje predstavljali , kako to izgleda, prilagam dve fotki z izleta na sušni otok Shaker, kamor smo po nekaj urah športnega jadranja prispeli včeraj.

 

Jutri se posadka zamenja in z Izijem in Janjo bomo nadaljevali popotovanje po Rdečem morju navzdol ob egiptovski, sudanski in eritrejski obali do Jemna. Ker dvomim, da bom imel v prihodnjih nekaj tednih veliko možnosti dostopa do interneta, bo štafetno palico pri poročilih s poti in posodabljanju teh strani spet prevzel Jurij, na podlagi mojih SMS sporočil.

 

28.4.

Naslednji dnevi ne bodo več počitniški, vsaj glede na vremensko napoved ne. Na privezu nas danes v 25 vozlih vetra nagiba, kot bi jadrali, zunaj na odprtem morju je vetra še več in v naslednjih nekaj dneh ob egiptovski obali verjetno (upam) ne bo popuščal.

Kaže, da bosta danes Izi in Janja ponovno doživela “leteči start” v jadranje po Rdečem morju.

 

29.4.
Popoldne smo se po 26 urah hitrega jadranja ustavili na otoku Gezirat Wadi Gimal (poz. N24.39; E35.09). Izi je šel plavat, midva z Janjo pa na otok preganjati ptice. Zvečer gremo naprej proti Ras Banasu in jutri proti Sudanu. Izi in Janja sta “ognjeni krst” dobro prestala.

Včeraj popoldne smo se odpravili iz El Goune. Obiskala nas je obalna straža, ki nam je prepovedala ponovni postanek v Egiptu. Popoldne se bomo tako verjetno peljali mimo Port Ghaliba v katerem smo imeli predviden postanek. Kar se tiče vremena pa nam služi zelo dobro. 25 vozlov severnega vetra je ravno tisto kar potrebujemo za hiter napredek proti Jemnu.

 

30.4.

Proti jutri smo se zasidrali v Priras Banos-u a je bilo preveč vetra za čoln, zato smo se odpravili naprej čez Foul Bay proti Sudanu. (poz: N22.58; E36.22)

 

 

1.5.
Zjutraj smo prispeli v Marso Hamsiat na severu Sudana. Končno sem tudi jaz dočakal nekoliko toplejšo morsko vodo. Z veseljem smo se potapljali in opazovali pisane koralne ribice. Lepote podvodnega sveta sem skušal posneti tudi na moj fotoaparat. V preveliki vnemi sem se potopil malce pregloboko in s posnetki ni bilo nič, saj je fotoaparat zalila voda.  in sem ga lahko samo še vrgel v smeti. Edino kar sem uspel rešiti je bila spominska kartica s posnetki prejšnjih dni.

Popoldne smo zopet odrinili na pot. Ob ugodnem vetru bomo jutri v Suakin-u.

2.5.

Za plavanje tek in palačinke smo se ustavili na otoku Talla Talla. Doživeli in preživeli smo tudi obisk sudanske mornarice.

 

3.5.

Zjutraj smo odrinili na pot proti eritrejskemu otoku Harmil. Veter je ugoden in upam, da bo tako še naslednje dni. Pozno popoldne predvidevamo postanek  na zadnjem sudanskem otoku.

Pozicija N17 58, E38 46.

 

4.5.

Smo pri eritrejskem otoku Harmil. Ko ga osvojimo ter preštejemo vse ribe in korale, gremo popoldne proti otokom Hanish. Predvidoma bomo tja prispeli v četrtek. Vetra je manj. Naša pozicija N16,30, E40,12.

 

 

 

5.5.

Vetra je zelo malo. Motoriramo preko Rdečega morja proti jemenskim otokom Zubayr. Verjetno bomo jutri pristali nekje na otočju Hanish. V petek ali soboto (odvisno od vremenskih razmer) bomo prispeli v Aden. Darko nam za prihajajoče dni napoveduje ugoden veter.

Pozicija: N15.24, E41.37.

 

6.5.

Včeraj popoldne smo se zasidrali ob Velikem Zubayru, ki je kot vsi sosednji otoki poln večjih in manjših vulkanov. Seveda sem šel jaz v hrib, Izi in Janja pa spet med korale in ribice. Po nočnem skoku smo se z otočja Zubayr preselili na otočje Hanish. Že dva dni je zelo vroče in soparno. Najprej smo se ustavili na majhnem vulkanskem otoku Tongue, nato pa še na Južnem Hanishu, kjer pa nam jemenska mornarica ni dovolila sidrati in smo bili prisiljeni pot nadaljevati brez željenega postanka.

Pozicija: N 13.41, E42.46.

Do Adena je pribljižno 180 NM.

 

7.5.

Ponoči smo po slalomu med številnimi ribiškimi barkami pri Bab El Mandelu zapluli v Adenski zaliv. Rdeče morje se je od nas poslovilo v megli in z nevihtami v okolici. Adenski zaliv pa nas je pozdravil z dežjem. Deževalo pa je žal premalo, da bi z barke spralo ves puščavski prah. Rahel VJV veter nam omogoča, da si spočijemo ušesa od ropota motorja.

Pozicija: N12.34, E44.09.

 

Proti večeru smo se zasidrali pred mestom Aden. Upam, da bomo jutri uspeli urediti vse formalnosti. V nedeljo bosta Izi in Janja zapustila barko in si privoščila še nekaj “dopustovanja”. Pridružil pa se mi bo Dimitrij, ki bo z menoj jadral do Maldivov.

 

8.5.

Dimitrij je danes navsezgodaj zjutraj našel pot do Skokice in po enem dnevu ugotovil, da je v Adnu prevroče in da je čas, da gremo naprej. Pa vendarle ne bo šlo tako hitro, saj sem Janji in Iziju za danes zvečer obljubil palačinke.

Cel dan sem se vozil naokoli po Adnu in od pisarne do pisarne urejal najprej naše vstopne formalnosti in popoldne še izstopne. Povsod so mi povedali, da je urejanje papirologije sicer zastonj, a da pričakujejo “small present”, če želim, da bo vse urejeno v doglednem času. In teh small presentov se je počasi skupaj s prevozi nabralo za big present.

Na srečo nam je vmes uspelo napolniti tanke za gorivo in vodo in pri tem smo za slednjo skorajda plačali več, kot za gorivo. Saj voda sicer ni bila draga, a privez ob pomol, kjer lahko natočiš vodo so nam krepko zasolili. Popoldne sva z Dimitrijem nabavila še hrano in pijačo in sva sedaj popolnoma pripravljena za pot proti Maldivom.

Jutri zjutraj se bomo z Janjo in Izijem razšli (nekaj dni se bosta še potepala po Jemnu) in z Dimitrijem naju čaka nekaj psihično napornih dni v Adenskem zalivu. Upam, da kmalu prideva do stalnega in močnega JV vetra in se čim hitreje oddaljiva od Somalije in njihovih piratov.

Do Maldivov imava približno tri tedne jadranja.

Trenutne napovedi za prihodnji teden so kar se vetra tiče ugodne od začetka Arabskega morja naprej.

 

Na sliki je lepo videti, kako se moji sotrpini kuhajo v lastnem soku 🙂

 

9.5.

Z Dimitrijem sva zjutraj odrinila na pot ob jemenski obali. Čez dan sva križarila in zmerno napredovala. Ponoči pa proti valovom in toku ni šlo prav hitro. Dnevni izkupičerk je bil 120 milj proti severovzhodu.

Pozicija: N13.20, E46.50.

 

10.5.

Današnji dan je bil precej podoben včerašnjemu, vsaj kar se vetra in napredovanja tiče. Večerno jadranje nama je popestila ribiška mreža, v katero sva se ujela. Pa ni bilo hudega. Hitro sva se je znebila in pot nadaljevala.

 

11.5.

Danes zgodaj zjutraj sva se zasidrala pri Ras Majdahah. Pozicija: N14, E48.26. Presenetil naju je obisk policistov, ki so kar z maskami priplavali do Skokice. Rutinsi pregled papirjev je poteka brez zapletov, nikakor pa nismo našli skupnega jezika za pogovor.  Žal je moje znanje arabščine napredovalo le na nekaj besed.

Postanek sva izkoristila tudi za sprehod in tek po puščavi. Najina pot se je nato nadaljevala proti Omanu. Pogled na kopno je  fascinanten. Visoke črne gore in puščava. Kot da bi pravkar prispel na luno.

 

12.5.

Zjutraj sva želela pristati pri Ras Qusairu, vendar sva si premislila zaradi množice preveč vsiljivih ribičev. Jutranja pozicija: N14.55, E50.18. Verjetno bova na tisoč kilometerski jemenski plaži uspela najti kakšen bolj miren kraj za sidranje. To bo najin zadnji postanek pred Maldivi.

 

Končno je ponoči zapihal JV veter ,tako da sva prvič po nekaj dneh večino noči lahko prejadrala. Upam, da je to znak, da sva se že prebila iz Adenskega zaliva in iz zanj značilnega vzhodnika. Jure Jerman je včeraj pogledal sinoptične karte in povedal, da za prvi del poti proti Indiji ni videti težav, potem pa bo verjetno kar veliko dežja. Čakam še na Darkove internetne podatke za veter a Arabskem zalivu.

 

Zaradi gnilobe in plesni sva včeraj morala izloćiti nekaj hrane, zato bova morala do Maldivov jadrati hitreje, da ne bova lačna.

13.5.

Pozicija:N15.21, E52.39. Jadrava s 5-6 vozli hitrosti proti VSV, pri 10. vozlih J vetra.

Nič ni bilo z najinim postankom ob obali. Počasi se oddaljujeva od Arabskega polotoka. Ponoči sva jadrala med številnimi ribiškimi ladjami in se večkrat zapletla v vrvi mrež in parangalov. Nekajkrat sva se lahko rešila le s pomočjo noža. Na enem od parangalov, v katerega sva se zapletla,  je bil ujet tudi morski pes, ki je še pošteno migal, pa tudi ugriznil bi, a je Dimitrij raje umaknil roke iz vode. Morski pes ni končal v najinem loncu. Sva pa bogatejša za velik trnek, ki ga bova v prihodnjih dneh poskušala koristno uporabiti.

Zjutraj sva srečala tudi skupino kitov.

 

14.5.

Pozicija: N15.45, E54.57. J veter se je zamenjal z 10 vozli zahodnika. Plujeva v smeri proti severu Indije.

Ponoči sva prečkala ladijsko pot v Perzijskem zalivu. Vse ladje tukaj vozijo brez luči ali z eno “brljivko” (kakor ribiške ladjice). Ker na Skokici uporabljam predpisane luči za jadrnico te dolžine, so se naju na daleš izogibali. Verjetno so mislili da sva pirata.

Vetra je manj kot sem pričakoval. Zjutraj sva razpela spinaker in zaplula s spodobnimi šestimi vozli. Čez dan sva dve uri motorirala, čeprav so naftne rezerve omejene. Proti večeru je končno malo močneje zapihalo pa tudi valovi so se povečali , tako da sva kar lepo napredovala.

V nedeljo bova zapustila območje najpogostejših piratskih napadov. Predvidoma v ponedeljek pa bova (glede na veter) počasi začela obračati proti Maldivom.

 

15.5.

Pozicija: N15.55, E57.45.

Danes sva napredovala za 160 milj. Najprej se je smer vetra obrnila na JV (15 vozlov). Popoldne sva skušala rahle sapice zahodnika uloviti v spinaker in ugotovila, da sva najhitrejša v smeri direktno proti Maldivom.

Bitko s plesnijo in gnilobo sva dokončno izgubila. Ostala sva brez kruha in sveže zelenjave. Vendar imam tokrat srečo z glavnim kuharjem. Skrbi me le, ker se zaloga napolitank nevarno bliža minimumu.

Dimitrij se je specializiral za lovljenje ptic (tehnika-z rokami). Na srečo nama (še) ni treba ptičjega mesa uporabiti za hrano. Tako so bile vse ujete ptice (5 do sedaj) spet izpuščene na prostost.

 

16.5.

Pozicija: N15.05, E60.06.

Ponoči se je okrepil JZ veter in je smer jadranja VJV še naprej ugodna. Sva že na polovici poti do Uligana na S Maldivov. Do tja morava prejadrati še pribljižno 900 milj.

 

17.5.

Pozicija: N14.05, E62.09.

Zadnje tri dni sva imela srečo z JV vetrom, do včeraj zvečer, ko sva zagnala motor. Noč so nama z juga občasno osvetljevali bliski z nevihtnih oblakov. Zjutraj je znova zapihal JV veter, da sva lahko nadaljevala z orcanjem proti vzhodu.

 

18.5.

Pozicija: N12.58, E64.01.

Loviva sapice na gladkem oceanu in veliko motorirava. Ponoči je zapihal severovzhodnik in vsaj za nekaj ur sva lahko spočila ušesa od ropota motorja. Jure in Darko napovedujeta več vetra od jutri naprej. Upam, da res, sicer bova do Maldivov morala veslati. Ciklona na poti do Maldivov ni videti.

 

19.5.

Pozicija: N11.43, E65.55.

Po dnevu kot ogledalo gladkega morja, se je veter zjutraj končno spet pojavil, za enkrat sramežljivo a s spinakerjem jadrava s 6 vozli. Z ladje Stella Hamal so nama sporočili, da pred nama v zadnjih dneh ni bilo piratskih napadov, lahko pa pričakujeva kakšno ploho.

 

20.5.

Pozicija: N10.23, E68.08.

Kot bi narava v eni noči želela nadomestiti ves veter, s katerim je skoparila v preteklih dneh. Komaj sva utegnila sproti pospraviti in krajšati jadra. Ponoči je pihal severozahodnik s 30 vozli, dopoldne pa s 25 vozli. Temu primerni so bili tudi valovi. Če se v naslednjih dveh dneh lahko nadejava takšnega vetra, bova na Uliganu na Maldivih, že čez dva dni.

 

21.5.

Pozicija: N08.52, E70.19.

Veter v valovih popušča, a vendarle daje upanje za prihod na prvi otok Maldivov, jutri zvečer. Pred barko se nama že prikazujejo palme 🙂

 

22.5.

Jutranja pozicija: N07.36, E72.04.

Ponoči, ob prehodu morske meje med Indijo in Maldivi, nama je narava priredila veličasten sprejem. Najprej naju je krepko stuširala, nato je sledil še ognjemet. Do jutra sva slalomirala med nevihtami, nato pa s težavo premagovala razsuto morje, ki so ga za seboj pustila neurja.

 

Popoldne sva v daljavi zagledala palme. Čisto prave, resnične palme in ne privid, kakršnega sva videvala že včeraj. Še pred temo sva pristala pri otoku Thurakunu severozahodno od Uligana.

 

23.5.

Zelo lepo je, ko po dveh tednih jadranja, končno lahko celo noč mirno spiš v svoji postelji, in ko se zjutraj zbudiš, pogledaš skozi okno in vidiš še kaj drugega kot modro ali sivo barvo.

Skokica je bila danes zjutraj ponovno v pralnici, tokrat še temeljiteje kot pred dvema dnevoma in pesek in prah iz Rdečega morja in Adenskega zaliva sta sedaj že zgodovina. Vrvi so sedaj spet lepo mehke, kar nekoliko nežne se mi zdijo po mesecu dni vlečenja trdih in grobih štrikov.

S Thurakunuja sva se zjutraj preselila pred Uligan in ko je bila nevihta mimo, so se do nas s čolnom pripeljali Maldivski uradniki in oficirji obalne straže. Popisali smo vrsto formularjev, naš agent pa je že v naprej pripravil vse potrebno za plovno dovoljenje in v pol ure so bile opravljene vse vstopne formalnosti.

Z Dimitrijem sva se sprehodila po otoku in nabavila nekaj sokov in sadja, agent pa mi je posodil svoj USB ključek za internet, da sem tole lahko napisal.

Jutri greva naprej proti jugu, proti dobrih dvesto milj oddaljenemu Maheju, a se bova spotoma ustavljala na marsikaterem od številnih otokov.

 

24.5.
Ponoči sva se v dežju odpravila proti jugu, sedaj se malo jasni in se bova ustavila na otoku Feydhoo.

Na sliki sta deklici z otoka Feydhoo.

 

Na otoku sva končno spet prišla do kruha ter do svežega sadja in zelenjave.

 

25.5.

Včeraj sva se hotela za čez noč zasidrati pri otoku Nikkimini, pa naju je malo močnejša “sapa” zvečer odpihnila in potem preganjala še celo noč, da sva danes dopoldne prijadrala že do atola Male. Dimitrij se je prvič spoznaval z nočnim jadranjem pri več kot 30 vozlih vetra, a mi svojih občutkov noče zaupati 🙂 Kaže, da sva pri jadranju malce pretiravala, saj sva morala zjutraj iz barke pobrisati za nekaj veder vode. Kje je prišla noter še ugotavljam, a ker ja poplavljena predvsem sprednja kabina, mislim da vem kje pušča.

Zatočišče sva danes našla pri otočku Asdu, kakšnih 20 milj SV od Maleja. Na otočku je mini družinski hotel s 30 sobami. Prijazno so naju sprejeli in po zmernih cenah pogostili (v tem obdobjui tu ni veliko turistov). Dimitrij je končno prišel do hladnega piva, o katerem je v hudi vročini sanjal zadnja dva tedna.

Otoček ima vse, kar imajo veliki: plažo, potapljaško šolo, restavracijo, privez za barko, internet, … , le prehodiš ga lahko z enega konca na drugega v manj kot dveh minutah 🙂

Jutri greva proti Maleju, od koder se zaradi službenih opravkov za nekaj dni vrnem domov oz. grem v Turčijo. Dimitrij bo v vmesnem obdobju pazil na barko, z jadranjem pa bomo v precej številčnejši zasedbi (kot po navadi, ko je na programu več otokov in manj morja) nadaljevali konec prvega tedna junija.

 

2.6.

Dneva, ki sem ju pretekli teden preživel doma, sta bila veliko prekratka in tudi s sestanki natrpani delovni dnevi v Turčiji mi letijo mimo kot brzi vlak, da sem komaj našel nekaj časa, da spletno stran dopolnim z nekaj slikami zadnjih dni jadranja proti Maleju.

V Maleju sva z Dimitrijem “zabila”  moj zadnji dan na Maldivih za urejanje formalnosti in za pogajanja in barantanje s pogoltnim agentom.

Kaže, da Dimitriju na Skokici ni preveč dolgčas. Včasih z neurji za to poskrbi narava in ob močnem vetru postane “zabavno” na prenatrpanem sidrišču, saj imajo domačini svoje barke zasidrane z množico kavljev obešenih na dolge vrvi. Ti kavlji potem popustijo in začnejo orati med drugimi barkami. Dimitrij je barko zato prestavil na rob sidrišča ob letališču, v preteklih dneh pa je poskrbel tudi za to, da so tanki za vodo in nafto ponovno napolnjeni.

Pretežni del moje nove posadke za pot proti Šrilanki se že potaplja na Maldivih, le Zlata in Jon se doma še ogrevata za dolgo letalsko potovanje proti Maldivom.

Zadnji teden jadranja se mi je na barki pokvaril vetrni generator, zato sem ga razstavil in s seboj pripeljal domov. Toda generator je še v garanciji, zato ga je bilo potrebno v popravilo poslati v Anglijo in sedaj zmanjkuje dni, da bi ga še pred odhodom popravljenega dobil nazaj. Škoda, ravno navadil sem se na to, da z elektriko na barki ni potrebno vseskozi strogo varčevati, pa bo spet potrebno uvesti redukcije. Resda imam na barki še solarne celice, a te dajejo elektriko le podnevi in predvsem le kadar je sončno.

/