Atlantik

2.11. Matej je na spletni strani spet usposobil dodajanje slik in med poročila z jadranja okoli juga Južne Afrike sem lahko dodal nekaj fotografij posnetih v zadnjih dveh tednih.

Prva je je bila posneta pri Rtu Dobrega Upanja.

 

31.10.  Vroča sta bila zadnja dva dneva v Južni Afriki, saj je temperatura v Port Ownu čez dan presegala 30 stopinj C in predstavljala kar majhen šok po tednu hladnega vremena na zadnjem delu Indijskega oceana.

Ob pospravljanju barke in krpanju jader sem imel dovolj časa tudi za sprehode in tek po okolici marine.

Zaledje turističnega mesteca je ravninsko in lagunasto in v laguni imajo tudi soline, ki pa jih vse bolj opuščajo.

Na ravninah, ki se raztezajo na desetine kilometrov proti Cape Townu so obsežne farme. Podnebje je tukaj precej bolj suho, kot je na vzhodni obali Južne Afrike. V bistvu je podnebje enako, kot pri nas v Sredozemlju in podobno grmičasta je tudi pokrajina.

29.10. popoldne: Na morju okoli juga Južne Afrike sem pogosto videl kite, delfine in občasno tjulnje in podobno je bilo tudi danes, ko sem zavil v zaliv Svete Helene, le da so tu prevladovali predvsem tjulnji.

Plovba po reki do marine je bila manj zapletena, kot sem pričakoval. Po telefonu sem od Francka, šefa marine, dobival navodila, kje po reki naj plujem in vmes nikjer nisem nasedel. Pred marino je šef še sam prišel na barko in je on potem krmaril, saj je v marini voda plitva in se je bilo potrebno ponekod s kobilico prebijati skozi blato, da smo prišel do priveza.

Moje letošnje morsko popotovanje je s tem zaključeno. Barka bo tukaj počakala do konca marca, ko se vrnem v Južno Afriko.

Zadnje dni sem razmišljal tudi, da bi vseeno kar nadaljeval z jadranjem do Brazilije. Časovno bi se mi to v treh tednih verjetno tudi izšlo, a le v primeru direktnega jadranja brez postankov v Namibiji, na Sveti Heleni in na Ascesionu. Toda te otoke in Namibijo želim videti, zato bodo za obisk na vrsti prihodnjo pomlad.

 

29.10.  Veter se zadnjo noč ni držal napovedi in je žal zelo opešal. V glavni vlogi za pogon barke sta bila Craftsman in nafta, saj zaradi omejenega časa nisem videl smisla v lovljenju sapic v jadra.

Atlantik se za enkrat kaže v zelo mirni podobi, valovi z juga so precej manjši, kot so bili na Indijskem oceanu. Cameron je ponoči vstal, se igral z igricami na telefonu in želel na krovu pričakati sončni vzhod. Nič se ni dogajalo, zato sem si lahko privoščil nekaj ur brezskrbnega spanca na mirnem morju. Vzhajajoče sonce ja Skokico pozdravilo pri zalivu Saldhan, a sončnega vzhoda Cameron ni dočakal buden.

Vse kaže, da mi bo pred pristanišče Port Owen uspelo pripluti do desetih, še pred viškon plime. Do marine, ki leži v rečnem rokavu, je potrebno pluti kakšno miljo po reki navzgor. Kosija, ki sta bila tu pred dobrim letom s svojo barko Mala, sta po reki navzgor s kobilico občasno rila po blatu.Plima te dni ni najvišja, a upam, da se bo tudi Skokici uspelo pririniti do priveza v marini. Šef marine je rekel, da ob plimi to ne bi smela biti prevelika težava.

28.10. popoldne:  Veter se je dopoldne spet okrepil na 30 – 40 vozlov, da sva s Cameronom kar hitro jadrala proti Rtu Dobrega upanja ali viharnemu rtu, kot mu tudi pravijo domačini, toda veter je pred znamenitim rtom opešal, in rt

Dobrega upanja je danes pokazal svoj mirnejši obraz. Škoda, da spletna stran še ni popravljena do te mere, da bi lahko objavljal slike, a bom to nadoknadil v prihodnjih dneh.

Popoldne se je jugozahodni veter spet začel krepiti, valov pa ni kaj dosti in jadranje je po enem zelo vetrovnem dnevu zdaj prav sproščujoče. Prvi dan spet na Atlantiku je bil jasen in topel, le morje ni tukaj nič toplejše, kot je bil zadnje dni Indijski ocean.

Zvečer bova jadrala mimo Cape Towna, jutri dopoldne pa bi morala prijadrati pred Port Owen.

 

28.10. zjutraj: Veter se je včeraj popoldne obrnil na vzhodnik in okrepil nad 30 vozlov,

potem pa ustalil pri tridesetih. Morje je postalo vetru primerno precej belo. Vendar je jadranje z vetrom in krmnimi valovi za Skokico in njeno posadko pravi balzam v primerjavi z orcanjem in nabijanjem v valove v preteklih dneh.

Ne pretiravam z jadri, le dve tretjini razvite genove je že dovolj za udobnih sedem vozlov hitrosti.

Rt Agulhas in z njim najjužnejša točka Afrike je zdaj že za krmo Skokice in barko sem preusmeril proti severozahodu in genovo prestavil na levo stran.

/