Atlantik

2014 Od Španije do Kanarskih otokov

Jesensko jadranje od severa Pirenejskega polotoka do Kanarskih otokov

6.11.
Začetek tedna smo se z avtom še enkrat odpravili v gore, v bližino 3.718 m visokega vrha Teide, a je bilo v hribih precej oblačno in smo nad meglo priąli šele na vrhnjem grebenu na viąini preko 2.200 metrov. Izkazalo se je, da smo najvišji španski vrh bolje videli pred nekaj dnevi z morja z oddaljenosti nekaj deset kilometrov, kot pa ob tokratnem obisku iz bližine.

Na Kanarskih otokih takąnemu vremenu z rumenkastimi meglicami pravijo “calima”, ko vzhodnik iz Sahare v viąinah prinese puščavski prah, ki zmanjšuje vidljivosti in občutljivim povzroča tudi težave pri dihanju.

Zadnji dan našega poletja smo oslabelemu soncu navkljub izkoristili tudi za zadnje letošnje kopanje v morju ob eni od plaž na jugu Tenerifa in za jadralski pogovor z Matjažem, ki tukaj živi s svojo družino.

Podaljšano poletje se je za nas izteklo in vrnili smo se v te dni zelo mokro Slovenijo.

2.11.
Skokico smo včeraj pripeljali do marine Tenerife, kjer bo severovzhodno od Santa Cruza prezimila, mi pa si bomo privoščili še dva počitniąka dneva na Tenerifu.

V desetih dneh smo objadrali in obiskali vse večje Kanarske otoke, le Gran Canario smo tokrat izpustili, saj smo si jo dodobra ogledali µe pred dvema letoma, ko smo dva tedna zaman čakali na ugoden veter.

Danaąnji sladko kisel ali deľevno sončnen in vetroven dan smo preľiveli dopoldne v Santa Cruzu, kjer smo neuspeąno iskali avto za potep po Tenerifu. V pristaniąču je bilo privezanih kar 5 velikih potniąkih kriľark, katerih potniki so izpraznili parkirna mesta rent a car agencij. Z Uroąem sva se zato morala zapeljati na hrib do letaliąča, da sva najela avto.

Popoldne smo igrali nogomet na veliki lepi plaľi Teresitas, pod večer pa smo se odpravili ąe čez hrib do Taganane in tamkająnjih plaľ, ki so jih zalivali oceanski valovi, dan pa zaključili s palačinkami na Skokici..

Jutri bo na vrsti jug Tenerifa in po vsej verjetnosti tudi srečanje z Matjaľevimi, za keterega se dogovarjamo ľe nekaj dni.

31.10.
Napovedani okrepljeni severnik je zamujal in prihajal v valovih, da smo morali vmes na poti proti Tenerifu v brezvetrjih pogosto zagnati motor.
Cel dan smo lahko opazovali nekaj čez 3700 m visoki Pico Teide, ki nas je iznad oblakov pozdravljal iz daljave.

Tokrat so nas na poti vendarle obiskali kiti in tudi večja jata delfinov.
Veter se je zares okrepil ąele pod večer, ko smo bili ľe blizu severa Tenerifa, kjer smo ponoči spustili sidro v zalivu Antequera.

30.10.
Včeraj zvečer smo si izposodili dva avtomobila, danes pa smo se zgodaj zjutraj odrinili na kriľarjenje po La Palmi. Najprej smo se odpravili v gore, katerih najviąji vrhovi segajo krepko preko 2000 metrov..Za razliko od ostalih Kanarskih otokov je La Palma zelo zelen otok in ľe na viąini 600 metrov smo se počutili kot doma. Sprva smo se vozili skozi listnate gozdove, nekoliko viąje skozi goste borove gozdove in ąele nad 2000 metri se je gozd zamenjal z ruąevjem. Z avtom smo se pripeljali vse do vi±ine 2400 metrov. Na vrhu velikega vulkanskega kraterja Taburiente smo bili ravno ±e dovolj zgodaj, da smo videli globoko v dno kraterja in tudi daleč naokoli po Atlantiku, potem pa so se vrhovi odeli v oblake.

Na najviąjem vrhu, Roque de la Muchachos, smo videli vrsto velikih teleskopov. Z Jonom sva splezala do njih, se sprehajala od observatorija do observatorija in trkala na vratda v upanju, da bi si lahko katerega ogledala od znotraj. Pri Herschlovem teleskopu se nama je nasmehnila sreča, ko nama je odprl prijazen nizozemski znanstvenik in nama pokazal notranjost astronomskega observatorija ter razloľil, kako teleskop deluje in kako je sestavlljen.

Spustili smo se na zahodno stran otoka in vozili sprva med vinogradi in nasadi mandljev, ±e niµje, µe blizu morja, pa smo cikcakali med obseµnimi plantaµami banan.

Spotoma smo ugotovili, da je morje dovolj toplo za kopanje tudi okoli La Palme, v nadaljevanju dneva smo se če enkrat povzpeli v hribe in si ogledali najnovej±e vulkane, ki so otok v zadnjih stoletjih z izlivi lave povečali proti jugu.

Čisto na jugu otoka smo pri svetilniku na±li tudi soline.

Jutri bomo z La Palme odjadrali proti vzhodu na skoraj sto milj oddaljeni severovzhodni del Tenerifa. Glede na vremensko napoved, bo jadranje iz ure v uro bolj ľvahno in upam, da nam severovzhodnik ne bo preveč zagrenil dneva.

29.10.
Jutro je bilo namenjeno skakalnemu treningu mojih malih sopotnikov in sprehodu v Kraljevsko dolino ter vzponu na hrib nad Vueltasom, kjer sem se lahko sprehajal med zmajskimi drevesi (dragon tree), ki pa so po velikosti precej zaostajala za tistimi, ki sem jih videl na Sokotri.

Ko smo se nadihali, smo odjadrali proti La Palmi. Vetra je bilo več, kot so kazale napovedi, a je bila tudi smer ugodnejąa, bolj vzhodna, da smo kar hitro drseli proti najbolj severozahodnemu Kanarskemu otoku in tja prijadrali ąe pred večerom ter imeli nekaj časa tudi ąe za ogled mesta.

28.10.

Dopoldne smo ąli z barko na ogled kitov in delfinov, ki jih je med Tenerifom in Gomero menda veliko, a mi ľal nismo videli nobenega. Če so nas doslej prihajali delfini med jadranjem vsak dan po nekajkrat obiskati, so nas tukaj popolnoma ignorirali. Najbrľ so kiti in delfini tukaj pravi profesionalci in se prikaľejo le tistim turistom, ki za to plačajo

 

Popoldne se je dvignil veter in odjadrali smo na Gomero. Najprej smo se ustavili na jugu tega robatega otoka, zvečer pa smo Skokico privezali v pristaniąču slikovitega mesteca Vueltas na zahodu Gomere.
27.10.
Po treh mesecih jadranja proti jugu smo vendarle prijadrali do morja, ki je dovolj toplo tudi za moje zmrzljive kosti, da sem si brez prehudega stresa upal zaplavati okoli barke.Včeraj smo se spotoma ustavili ob lepi plaľi na zahodni obali Fuerteventure, čez noč pa smo potem jadrali mimo Gran Canarije do juga Tenerifa, kjer smo Skokico privezali v marini San Miguel.
Na barki bomo naslednje dni med Kanarskimi otoki gostili Simono, Uroąa, Nejca in Karin, domov pa bosta ponoči odąla Robi in Lidija.Popoldne smo se z avtom zapeljali do Santa Cruza, kjer sem si ogledal tamkająnje marine in njih cene. Tukaj nekje nameravam do prihodnje pomladi pustiti barko in ľelim, da bi mi po tem ostalo kaj denarja tudi ąe za jadranje.26.10.
Včeraj smo se najprej ustavili na Papagajski plaľi na Lanzarotu, potem pa smo prenočili v marini Rubicon na jugozahodu otoka.

Danes je spet sončno in veter obetavno ľviľga med jambori, a napoved ľal obeta, da bomo zaradi brezvetrja morali premotorirati vsaj polovico poti proti Tenerifu.

25.10.
Lepo jadranje po mirnem oceanu smo doľiveli včeraj, ľe 10 vozlov severnika je bilo dovolj za spodobnih 6 – 7 vozlov hitrosti in jadransko vzduąje na barki. Ponoči smo se sprva sicer prebijali skozi meglo, ki pa se je na srečo razkadila, ko smo kakąnih 60 milj od obale priąli do ladijskih poti.
Drugo noč je veter oslabel in Lanzarotu, prvemu od Kanarskih otokov, se zdaj pribliľujemo s pomočjo motorja.

23.10.
Ne bi bili Slovenci, če tudi v Maroku ne bi ąli v hribe. No, mi smo ąli kar z avtom, čez visoki Atlas in potem do ravnin juľno od Atlasa.
Nekaj sto kilometrov smo se v vročini vozili med berberskimi naselji po kamniti puąčavi in planotah, ko pa smo se spustili v niľino, sem pričakoval peąčeno puąčavo, pripeljali pa smo se do zelenih dolin in ąirokih obdelanih polj in sadovnjakov. Rečne struge so preteľno izsuąene, a vode z Atlasa je pod tlemi dovolj za obseľne namakalne sisteme.
Cel dan smo se vozili po soncu in vročini, ob morju pa nas je pričakala megla in hlad.
Tomaľ in Ina sta se danes izkrcala z barke in ąe ona dva odąla na potep po Maroku, mi pa gremo popoldne skozi meglo proti Kanarskim otokom.

Carinske formalnosti so se popoldne v Agadirju zavlekle in kaľe, da bomo na dvodnevno pot proti Kanarskim otokom lahko izpluli ąele ponoči. Saj ni nič narobe, le uradniki so si vzeli čas (? za kosilo in večerjo skupaj?).

22.10.Ob sončnem vzhodu smo prijadrali v Agadir. Drugi del noči smo vajeti na barki celo drľali malo nazaj, da nam ni bilo potrebno pristajati ponoči in se ponoči ukvarjati s cariniki in njihovimi nadurami. V Maroku imajo formalnosti namreč urejene tako, da se je potrebno v vsakem pristaniąču prijaviti in odjaviti, kot da bi ąel čez mejo in povsod dvakrat obiskati policaje, carinike, ľandarje in kapitanijo, kar vsakič vzame po uro ali dve izpolnjevanja obrazcev pri sicer praviloma prijaznih uradnikih.Popoldne so v Agadir priąli Zlata, Jon, Robi, in Lidija, potem, pa smo se vsi skupaj odpeljali na potep po notranjosti Maroka. Prva postaja je kraljevsko mesto Marakeą.
21.10.
Veter nas je obiskoval in odhajal, morje pa se je precej zgladilo, da je bilo mogoče ąibkemu zahodniku navkljub, hitro jadrati proti jugu. Občasno smo morali vendarle zagnati tudi motor. Zaradi mojih izkuąenj izpred dveh let, smo tokrat jadrali malo dlje od obale in z maroąkimi ribiči in njihovimi mreľami tokrat nismo imeli nobenih tezav.Vreme nas zadnja dva dni resnično ujčka. Dopoldne smo pristali v Essauiri, ľivahnem in slikovitem maroąkem ribiąkem mestecu, kjer je mogoče videti orient, kot ga poznamo iz starih razglednic. Ribiči na obali prodajajo svoj dnevni ulov in s kupci glasno barantajo za ceno rib, galebi pa letajo nad njihovimi glavami in se motajo med njihovimi nogami ter jih s svojim vreąčanjem skuąajo preglasiti, ko se bojujejo za ostanke rib na tleh.
Proti večeru gremo naprej proti Agadirju, kjer se bom jutri razveselil prihoda mojih domačih.

20.10.
Včeraj nas je vzhodnik krepko preganjal na poti s Portugalske proti jugu in smo danes ľe blizu Maroka. ®al so manjąa pristaniąča ob obali precej plitva in zaradi prevelikih valov z Atlantika zaprta. Nadaljujemo z jadranjem proti Essauiri, kjer je pristaniąče pred valovi dovolj dobro zaąčiteno z otočki in čermi pred vhodom v zaliv..

18.10.
Skozi kislo jutro z drobnim deľjem smo iz Sagresa jadrali do Portimao-ja, ki nas je popoldne pričakal ľe v soncu.
Jug Portugalske je na gosto pozidan s hoteli in počitniąkimi stanovanji, ki se vzpenjajo nad lepimi peąčenimi plaľami. Tudi v tem obdobju so turistična mesta ąe vedno zelo ľivahna.

Barko smo pripravili za dvodnevno pot proti Maroku, natočili gorivo in vodo ter nabavili hrano. Med pregledom pripon jambora sem videl, da je zadnji teden trdega jadranja ob portugalski obali načel podkriľno pripono, ki jo bo kmalu potrebno zamenjati. Na srečo, se bo veter jutri obrnil na vzhodnik, kar bo ugodno za naąo pot proti jugu in manj naporno za barko.
Ponoči izplujemo in če bo ąlo vse po načrtih bomo v ponedeljek popoldne v El Jadidi.

17.10.
Simon je včeraj odąel proti domu, na barko pa sta se vkrcala Tomaľ in Ina.
Mimo Lizbone smo popoldne odjadrali na Atlantik, kjer so nas pričakali zajetni valovi, navzkriľno morje in močan juľni veter.Ne glede na to, v katero stran jadramo proti vetru, vseskozi trdo nabijamo v valove. Da sploh kam pridemo, mora jadrom pomagati tudi motor.
Do Sinesa, kjer sem načrtoval postanek za čez noč, smo prijadrali ąele proti jutru, zato nisem videl smisla, da bi se tam ustavili in smo nadaljevali s kriľarjenjem proti vetru, proti jugu, proti valovom, …

Popoldne smo pripluli do Sagresa, barko privezali na bojo in si privoąčili obisk mesteca.
S klifov na drugi strani Sagresa sem lahko v ľivo opazoval, kako nastajajo znamenite portugalske plaľe, kako se mogočni oceanski valovi razbijajo v pečinah, spodjedajo obalo in skale drobijo v mivko.
Juľni veter bo vztrajal do nedelje, zato smo naredili kriľ čez obisk Madeire in smo morali tudi spremeniti letalske karte. Zlata, Jon, Robi in Lidija bodo tako prihodnji teden, namesto na Madeiro, prileteli v Maroko, kamor bomo odjadrali predvidoma jutri zvečer.

15.10.
Vremenske napovedi za cel teden v naprej obetajo juľni in jugozahodni veter, zato sva včeraj izkoristila zahodnik in odjadrala do Lizbone ter po reki Tejo mimo mesta ąe malo naprej do marine.

Kaľe, da bom moral časovno spremeniti naąe načrte za pot do Madeire in Kanarskih otokov, ter morda ubrati drugačno pot, saj dolgotrajno jadranje proti vetru in valovom ni najbolj udobno, pa tudi barke ne bi rad uničil.

Po navadi med Portugalsko in Kanarskimi otoki piha severnik, a ta teden je ravno obratno in ľal kaľe, da bo ąe nekaj dni tako. Velik ciklon ľe nekaj dni vztraja nad severnim Atlantikom in je popolnoma preusmeril veter.
Lep včerająnji dan sva s Simonom izkoristila za kolesarski izlet v Lizbono, danes pa je vreme spet bolj kislo.

13.10.

Včeraj popoldne sva jadrala mimo Porta, pa je bil vzhodnik obetaven in sva jadrala naprej. Zvečer je veter obrnil na severozahodnik in se ąe okrepil. Ponoči sem nameraval zaviti v Figuero da Foz, pa so bili valovi preveliki za varen prehod mimo valobranov v pristaniąče, zato sva nadaljevala z jadranjem in proti jutru naletela na napovedani jugozahodnik, ki nama je zagrenil napredovanje. Strahoma sem pogledoval na zahod, od koder je bilo napovedano neurje.

©e pred prihodom fronte name je dopoldne uspelo preko vse večjih valov priskakljati do mesteca Peniche in Skokico privezati ob ribiąki pomol, potem pa se je začelo nekajurna veselica z vetrom preko 60 vozlov in pravim tropskim nalivom.

Večer je bil spet prijazen, z lepim sončnim zahodom in dobro večerjo v eni od gostiln.

Simon mi je naročil, da moram napisati, da se je ponoči pogovarjal z Uuuurhom :).

12.10.

Včeraj zvečer sva s Simonom priąla v Vigo in pripravila barko za jadranje, ponoči pa sva skozi deľ odjadrala na Atlantik in proti jugu. Deľ se je do jutra izlil, veter pa se je iz juľnika spremenil v vzhodnik, s katerim lepo jadrava ob portugalski obali navzdol.

Pisano vreme se obeta prihodnje dni in cikloni naj bi si sledili drug za drugim. Ugoden veter za prvim ciklonom izkoriąčava danes, jutri se bova morala nekam skriti, ko bo nad Portugalsko privrąal drugi ciklon, potem pa se bo Evropi pribliľal ąe večji ciklon, ki bo za nekaj dni preusmeril veter na za nas neugodni juľnik.

9.10.
Skakalne zadeve bom naslednjih nekaj tednov postavil nekoliko v ozadje in se za nekaj časa posvetil jadranju.
Konec tedna s Simonom odpotujeva v ©panijo in potem z barko proti jugu. Pogledal sem, kaj kaľejo vremenske napovedi za prihodnji teden in upam, da bo vreme drugačno, kot kaľejo napovedi.

30.9.
Mile se je včeraj zbudil in mi poslal nekaj slik z Grenlandije. Upam, da je bil čez poletje dovolj priden, da je uspel pregledati mnoľico video posnetkov, ki jih je v svoje kamere neutrudno lovil med najinim jadranjem do Grenllandije in nazaj. Morda je Mile med plevelom naąel kaj zrnja in bo kmalu nastal tudi kakąen filmček.
Spomladi sem si mislil, da se bom čez poletje hladil ob pregledovanju fotk z jadranja po severnem Atlantiku, pa je za ohladitve poskrbela kar narava sama, čas za urejanje slik pa upam, da bom naąel jeseni.

Zadnje tedne sem se posvečal tudi iskanju primerne marine na Kanarskih otokih, kjer bo Skokica prezimila. V draľjih marinah imajo dovolj prostora, cenejąe pa so zasedene do konca novembra, ko je vreme za potovanje čez Atlantik najugodnejąe in ko z otokov odpluje mnoľica jadrnic proti Karibom in Ameriki.

Tečaj oceanskega jadranja, 28.8. – 5.9.2014
5.9.

Na morju pred Vigom je bilo vetra minula dva dni zelo malo. Včeraj so nam sapice zadoščale le za kratko pot do zunanjih otokov, ki zaliv ščitijo pred atlantskimi valovi, danes pa smo odjadrali do Punte Lagoe, kjer bo Skokica ostala privezana še dober mesec, potem pa se bomo na barko vrnili in odjadrali proti Madeiri in.Kanarskim otokom.

Islas Atlanticas, kot domačini pravijo zunanjim otokom, po videzu s poraščenostjo in belimi plažami zelo spominjajo na Polinezijske otoke, le koralnega grebena ni okoli njih in toplota morja ne dosega dvajsetih stopinj Celzija. Zame je to žal premalo, da bi šel v vodo dlje kot do kolen.

3.9.
Viana je slikovito pristaniško mesto z lepim starim mestnim jedrom, ki ga na gosto prepredajo ozke ulice.

Podobno kot v Portu imajo tudi tukaj Eiflov most čez reko, podobno kot Ljubljana pa imajo tudi tukaj nad mestom svojoi Šmarno goro s cerkvijo na vrhu.

Za danes je bilo napovedanega več vetra kot včeraj, a ko smo iz reke prišli na morje, je bilo vetra le za vzorec in večino poti nazaj proti Španiji smo prepluli s pomočjo motorja.
Sidro smo zvečer spustili v zalivu Baiona.

2.9.
Vremenska napoved, s katero smo zjutraj odjadrali proti jugu ,nam je obetala lagodno jadranje z rahlim zahodnikom, a že po pol ure smo se zaleteli v 25 vozlov južnika, ki nam je nato grenil dan, češnjo v pelinkovec pa sta dodala še gosta megla in hlad.

Cilj današnje poti je bilo 35 milj oddaljeno portugalsko pristaniško mesto Viana de Castelo, ki leži ob estuariju oziroma ustju reke Lima, a ko smo v šestih urah uspeli proti vetru prejadrati šele polovico poti, sem rasno razmišljal o smislu cikcakanja, jadranja ostro v veter in nabijanja v valove, pa je veter v nadaljevanju nekoliko popustil in smo odločitev o vrnitvi na sever prestavljali iz ure v uro. Nadaljevali smo s kriľarjenjem proti jugu in pod večer vendarle zapluli v reko Lima in barko privezali v tukajšnji marini.

1.9.
Veter nas je celo popoldne in še pol noči izdatno preganjal okoli severozahodnega vogala Pirenejskega polotoka.
Med vse večjimi valovi so nam družbo delali delfini, ladij pa smo videli zelo malo, pa čeprav smo jadrali daleč na odprto morje.

V drugem delu noči, ko smo prijadrali do višine Viga, je veter ugasnil in se ni več pojavil.


Spremenil sem načrt in danes ne bomo jadrali do Portugalske, temveč smo zavili proti Španiji in po osmih urah motoriranja sidro spustili v zalivu pred Baiono.

31.8.
La Coruna je pristaniško mesto s starim mestnim jedrom, katerega ulice se napolnijo in zares zaživijo šele pozno zvečer.

.Severovzhodnika je danes na morju dovolj, da bomo lahko odjadrali daleč v Biskaj med ladje in potem skupaj z njimi proti jugu dokler bo dovolj vetra :).

Domen in Jernej želita videti prekoceanske ladje na morju, a približno 20 milj obalnega pasu je tukaj rezerviranega za obalno plovbo in ribiče, velike ladje pa bomo lahko videli šele pozneje popoldne.
V juliju, ko sva z Miletom tukaj jadrala, je bila na morju gosta megla, danes je vidljivost dobra.

30.8.
Veter nas je včeraj obiskal s severa in popoldne postajal vse krepkejši, jadranje pa zvečer in ponoči že prav živahno.
Za zahodno špansko obalo se spodobi, da veter piha s severa, zato  smo v skladu s pričakovanji jadrali ostro v veter ter cikcakali ob obali navzgor. Ko pa smo prijadrali v Biskajski zaliv in zvečer zavili proti vzhodu, je tudi veter obrnil na vzhodnik in skozi noč smo lahko le nadaljevali s cikcakanjem in nabijanjem v valove vse do La Corune.

Da v La Coruno ne bi prijadrali prehitro, je dodatno poskrbel še nasprotni morski tok, ki ga je bilo ob severni obali Galicije ponoči kar za dva vozla.

Dopoldne smo se spoznavali z vozli in drugimi mornarskimi veščinami, prosto popoldne, pa bomo izkoristili za ogled mesta.

Kaže, da se je na severu Španije začelo poletje, saj sonce po nekaj hladnih dneh kar toplo greje. V naslednjih dneh bomo poskušali čim bolje izkoristiti napovedani severovzhodnik in bomo z vetrom po odprtem morju odjadrali proti Portugalski.

Upam, da se bosta veter in morski tok držala napovedi in bo naše jadranje zato lahko hitrejše in bolj udobno.

28.8.
Včeraj ponoči je naše letalo skozi dež in meglo našlo pot do letališča v Vigu. Doma smo jamrali, da je poletje hladno, a tukaj je bilo danes še nekaj stopinj hladneje. Le trije smo prišli do barke, četrti nam je obležal še pred odhodom.
Zjutraj smo pripravili jardra in odpluli na Atlantik. Vetra smo imeli za jadranje dovolj le kakšno uro, potem pa smo s pomočjo motorja slalomirali med številnimi ribiškimi barkami, mrežami in bojami na poti proti Biskajskemu zalivu.

Ponoči ribiških ovir nismo videli in uspelo se nam je ujeti na vrv vrše in se zaplesti tako, da sem se moral nakajkrat potopiti pod barko, da sem Skokico rešil vrvi.
To je bilo moje prvo letošnje kopanje v morju, pa voda tukaj nima niti 20 stopinj.

Za naslednje dni je napovedanega precej več vetra, da se bosta Domen in Jernej lahko spoznala s pravimi jadralskimi razmerami.

22.8.
Vroče poletje imamo na vzhodu Azije. Prvi del naše poletne tekmovalne sezone se zaključi ta teden s tekmama v Hakubi, vmesni premor pred jesenskim nadaljevanjem pa bom prihodnji teden izkoristil tudi za jadranje :).
Kaže, da bomo štirje na krovu Skokice, ko bomo jadrali po Atlantiku ob obalah severne Portugalske in Španije.

/