Nekaj tednov sem imel težave na spletni strani in na serverju, kjer gostujem, zdaj kaže, da je Jure to uspel urediti in spet lahko objavljam prispevke :).

Zdaj, ko je rana na Skokici zaceljena, bo potrebno pohiteti nazaj proti severu, da bomo še pred bližajočim se odhodom domov lahko videli nekaj najsvetlejših grenlandskih biserov v okolici Ilulissata. To sta mi Karla in Maja jasno povedali, vendar smo bili moški člani posadke po dveh dneh neprestanega dela in po neprespani noči preveč utrujeni za varno jadranje proti severu, zato sem zvečer po 25 miljah jadranja zavil v zaliv Ukivik, kjer smo spustili sidro in v zavetju otoka ujeli nekaj ur spanca.

V soboto sem se po nekaj urah trdnega sproščenega spanja počutil kot prerojen, zato sem zgodaj zjutraj dvignil sidro in zagnal motor, saj je veter ponoči oslabel. Dopoldne smo pluli po odprtem morju, stran od obale, kjer je veliko čeri, plitvin in na navtičnih kartah pomanjkljivo označenih globin morja. Počasi so na krov prikapljali ostali člani posadke in kmalu nas je osrečil tudi vse močnejši južni veter, da smo lahko dvignili jadra in ustavili motor.

Zajadrali smo med otoke, ki so na tem območju na navtičnih kartah veliko bolje označeni in se zabavali s križarjenjem po mirnem morju v zavetju številnih otokov in po prelivih med njimi. Pred tremi dnevi smo se tukaj na poti proti jugu prebijali skozi gosto meglo, danes pa je čudovito sončno vreme.