Na poti smo občasno srečevali ledene gore različnih velikosti in različnih oblik, vidljivost je bila dobra in tudi manjši kosi ledu so se že na daleč dobro videli na morju, zato se jim ni bilo težko izogniti.

Noči na poti proti severu postajajo vse krajše, a vendarle so še vedno dolge nekaj ur in med ledenimi gorami si ne želim jadrati ponoči. Še nekaj naslednjih dni bomo delali nočne postanke v varnem zavetju sidrišč in pristanišč, dokler ne pridemo dovolj na sever, da bo noč izginila in bomo imeli vseskozi polarni dan.

Za postanek preko noči smo si izbrali sidrišče med otočki na jugozahodni strani malo večjega otoka Fogo, ko pa smo pod večer prijadrali do Foga, smo videli, da je v zaliv zavil trajekt in smo mu sledili in potem še mi našo Skokico ob trajektu privezali ob pomol v pristanišču.