Ponoči so nevihte odpotovale proti jugu, mi pa smo kmalu zatem odvezali vrvi s pomola na Unijah in odjadrali za nevihtami, ki so nam s svojimi bliski na jugu kazale pot. Namesto napovedanega zahodnika je zapihala zmerna burja in nas pospremila vse do Premude, ko je začela slabeti.

Naše jadranje je zjutraj postajalo vse počasnejše, valovi so se umirjali in nebo se je razjasnilo, ko smo na odprtem morju zahodno od Premude zagledali jato delfinov.

No, mislili smo, da so to delfini, pa se je, ko smo se jim približali, izkazalo, da so to pilotski kiti, ki so dolgi nekje do 8 metrov.

Kiti občasno zaplavajo v Jadran, a jih tukaj na lastne oči še nikoli nisem videl, in to kar skupino petih kitov.

 

Ko smo se jim približali, so zaplavali k Skokici in nas nekaj časa spremljali med našim počasnim jadranjem ter se igrali okoli barke. Prej zaspana posadka je bila takoj budna. Iz žepov smo izvlekli svoje telefone in fotoaparate in kite pofotkali, potem pa so nas pri Škardi zapustili in odplavali na odprto morje, mi pa smo nadaljevali s počasnim jadranjem proti Istu.