Brezvetrje?

Glavnina naših spomladanskih skakalnih sestankov je zdaj že za mano in čas je za nov krog po severnem Jadranu, le vreme je te dni bolj milo in vremenska napoved za dni pred koncem tedna ne obeta kaj dosti vetra.

Vseeno smo z Duškom, Klemenom, Robertom in Simonom na krovu v soboto proti večeru izpluli iz izolske marine in upali, da noč vendarle prinese nekaj burina. Pričakalo nas je mirno morje in Skokico smo mimo Pirana in Savudrije usmerili proti Beneški laguni. Dogovorili smo se, da bo naš prvi postanek v Chioggi-i, če pa dobimo kaj nočnega vetra, se obrnemo proti jugu.

In sredi noči se je do nas potem zares priplazilo za šest do osem vozlov severozahodnika, zaustavili smo motor in naš cilj je postala Ravenna.

Izmenjevali smo se za krmilom, uživali v lahkotnem jadranju in občudovali zvezde nad nami. Ladijski promet je bil ponoči kar gost.

Po sončnem vzhodu se je iz Padske nižine nad morje privlekla megla in nam “popestrila” jadranje, saj so se na morju pred nami nahajale številne naftne ploščadi, s katerimi se nismo želeli srečati preveč na blizu. Slišali smo njihove sirene in jih opazovali na elektronski karti.

Megla se nas je dopoldne usmilila in se razkadila, da smo naftne ploščadi lahko videli tudi na morju in ne le na ploterju.