Vreme na slovenskem morju je bilo zadnja dva tedna zares prijazno, sonce že toplo greje, a za pravo jadranje je manjkalo nekaj več vetra :).

V prostih dneh smo zadnje čase na Skokici veliko vrtali, “šraufali” in barko pripravljali na jadralno sezono, konec tedna pa sva šla z Zlato na morje preveriti, ali vse deluje tako kot je prav. Predvsem pri novem ogrevanju je bilo nekaj porodnih težav in sem minuli konec tedna lahko z veseljem ugotovil, da deluje tako med motoriranjem, kot med jadranjem in tudi ponoči na sidrišču :).

Skakalnih tekem sem videl že ogromno, a jih večinoma gledam le s sodniškega stolpa, kjer je ponavadi moje delovno mesto, letos pa se je ponudila priložnost, da si planiška tekmovanja v poletih lahko pogledam kar z barke. Vse je enkrat prvič in itak se počasi že bližam “penziji”, ko upam, da bom to lahko pogosteje počel. Užitek je bil dvojen, v spremljanju sanjskih poletov slovenskih skakalcev in zraven še v jadranju z rahlim maestralom po mirnem morju.

Kar nekaj jadralskega prometa je bilo tokrat v Tržaškem zalivu med Izolo in Gradežem, popoldne pa sva z Zlato sidro spustila v zalivu pred Strunjanom, odveslala na obalo in se sprehodila čez hrib nad laguno.

Sonce je kmalu zašlo in hladni večerni vetrič je spomnil, da se je pomlad še zelo mlada. Večer sva zaključila ob morskih sadežih v restavraciji na obali. No ja, Zlata je pojedla “sadeže”, jaz pa priloge :).

Kot sem že na začetku omenil, ogrevanje na barki zdaj deluje in barka naju je ponoči ob vrnitvi pričakala prijetno topla :).

 

Sredi tedna se odpravljamo na prvo malo bolj resno spomladansko jadranje in kaže, da bo vreme v prihodnjih dneh vendarle bolj pestro.

Najbrž nam bo zelo prav prišel tudi predelani in prenovljeni šotor, ki sem ga za bolj hladno in mokro jadranje namestil nad kokpit, da ga bomo preskusili.