Ilovik

Jugo se je danes še okrepil in valovi so nastajali celo v zavetrnem prelivu med Ilovikom in Sv. Petrom, zato je Skokica danes ostala privezana v zavetju pomola.

 

 

Razpihan dan je bil ravno pravšnji za sprehajanje in raziskovanje otoka. Z Gregorjem sva jo najprej mahnila na vzhodno stran otoka in pot naju je vodila med oljkami in grmovjem.

Ovce kraljujejo na otoku in veliko je med njimi videti mladičkov. Poleti priljubljena plaža Pržine je v tem času na debelo zasuta z morsko travo, da mivke sploh ni videti.

 

Odpravila sva se še na jug otoka do zalivčka Parknu, kjer so ostanki objektov jugoslovanske vojske. Ob zalivu sva našla lepo ohranjene podzemne rove in se po njih sprehodila do topniške postojanke na drugi strani otoka.

Včeraj sem med pregledovanjem vsebine omar s hrano na barki ugotovil, da v njih ni niti enega paketa napolitank. Odšel sem do bližnje trgovine, pa je bila zaprta. Domačina, ki sem ga srečal na ulici, sem vprašal: “Kada je ova trgovina otvorena?”, saj na vratih ni bilo napisanega odpiralnega časa.

Nasmehnil se mi je in rekel: “Kada, tada”.

Še nekajkrat sem šel včeraj in danes mimo trgovine, a “tada” nisem doživel. Danes proti večeru pa so pred trgovino sedeli možakarji in vrata so bila odprta. Shramba na Skokici je začasno bogatejša za šest paketkov napolitank :).

Na otoku v tem času zorijo pomaranče in limone, ki jih domačini ne obirajo ravno pogosto, zato jih veliko konča na tleh. Odločila sva se, da bova vsaj nekaterim limonam preprečila, da bi zrele padle na tla, zato sva jih pospravila v vrečo :). Temu bi morda kdo lahko rekel, da sva limone narabutala, a je Gregor ženice na vasi včeraj vprašal, kje bi lahko nabral limone in so mu pokazale na hišo “Amerikanca”, ki ga še nekaj mesecev ne bo na Ilovik.

Proti večeru so se oblaki zgostili, ponoči pa naj bi Ilovik prešla hladna fronta z dežjem in močno burjo. Upam, da noč napovedi navkljub ne bo preveč burna, za vsak slučaj pa sva Skokico z nekaj vrvmi še dodatno privezala ob pomol.