Maestral je v noči na petek vztrajal dlje, kot so obetale napovedi in nas je zapustil šele na jugu Levkasa. S pomočjo motorja smo potem proti jutru pripluli do Fiskarda na severu Kefalinije in v zalivu pred naseljem spustili sidro.

 

Dopoldne, ko smo se naspali, smo se preselili ob pomol, saj so nam na barki začele pohajati zaloge vode v rezervoarjih in ker se udobju nismo želeli odreči, smo raje natočili novo. Fiskardo živi od navtičnega turizma in v zahvalo lahko vodo iz pip pred tavernami natočiš kar brezplačno – vsaj tako so mi rekli Srbi s sosednje barke :).

Za vsak primer sem gostilničarja vendarle vprašal, ali vodo lahko natočim. Prikimal je in se nasmehnil.

Nekaj cevi sem moral sestaviti med seboj, da smo dosegli pipo na obali pred tavernami in voda je potem iz cevi bolj curljala kot tekla, a v dobri uri sta bila tanka na Skokici spet polna.

Dekleti sta postanek v Fiskardu izkoristili za sprehod, kavo, šoping, …  – voda je v tanke tekla dovolj počasi :).

Sredi dneva se je spet pojavil maestral in odjadrali smo na sosednjo Itako, kjer je na severovzhodni strani otoka nekaj lepih peščenih zalivov.

 

Sidrali smo v zalivu Nikolao, ki je ob pogledu na karto lepo zaveteren, a ker se je popoldne maestral okrepil, so čez hrib tudi v ta zaliv prihajali krepki sunki vetra, ki so Skokico vrteli okoli sidra, da smo imeli iz kokpita vsakih nekaj minut drugačen razgled po zalivu in okolici.

Noč je bila potem vendarle mirna in jutro sanjsko.