Zjutraj se nama ni prav nič mudilo z odhodom na pot, saj vetra ni bilo niti za vzorec. Ob pogledu z moje postelje skozi okno je bilo morje popolnoma gladko.

Dopoldne sva vendarle zapustila najino votlino (oziroma bunker, pred katerega sva včeraj privezala Skokico) in kmalu so se pojavile prve sapice, ki sva jih potem cel dan lovila v jadra na poti proti jugovzhodu.

Veter je bil spet večinoma točno iz smeri, v katero sva jadrala, vendar je tudi počasno cikcakanje proti nasprotnemu vetru boljše, kot pa da bi cel dan poslušala drdranje motorja.

Sredi dneva sva kopalni postanek naredila v zalivčku otoka Lavdara, popoldan pa so nam z letalskim mitingom popestrili leteči gasilci, ki so za vajo z letalom zajemali vodo na morju okoli Skokice in potem z njo gasili morje.

V preteklih dneh je južni veter iz Sahare na krov barke nanosil dosti rdečega prahu, zato sem upal, da se gasilci zmotijo in spotoma vodo spustijo tudi na Skokico, a se žal niso zmotili in barka je še vedno prašna :).

 

 

Proti večeru sva s Tomijem sidro spustila v zalivu na vzhodni strani Žuta in si potem privoščila nekaj kopenske rekreacije do cerkvice na vrhu hriba.

Jutri naj bi se veter končno obrnil na severozahodnik, kar bova izkoristila za malo daljši izlet na odprto morje in proti otokom južne Dalmacije.