Ponoči domov

Pico smo zvečer pojedli in se potem s čolnom vrnili na ob obali zasidrno Skokico. Medtem ko smo pred spanjem gledali video filme z jadralskih popotovanj po svetu, sta me Miha in Marko zbadala, da ta teden nismo ponoči še nič jadrali in da to pač mora biti sestavni del skiperskega tečaja. Zadnje dni smo skorajda cele dneve prejadrali po razburkanem morju in zdaj imam na krovu dva jadralca, ki jima to še ni bilo dovolj in sta želela jadrati tudi ponoči :).

Vremenska napoved za ponoči ni obetala vetra, a sem vseeno obljubil, da bomo dvignili sidro ob štirih zjutraj, ko bo vsaj še eno uro trda tema, preden se bo začelo svitati. Do Slovenije smo imeli le še nekaj ur jadranja, a na slovenski mejni prehod nisem želel priti, preden ne dobim izvida PCR testa, ki sem ga popoldne opravil v Poreču.

Fanta sta šla spat, jaz pa sem na računalniku še malo preučeval vremenske napovedi, ko je zacingljal mail in mi prinesel izvid. Kar malo presenečen sem bil, saj je od testiranja minilo le osem ur. Namesto da bi šel v posteljo, sem že ob polnoči zbudil Miho in Marka. Prižgali smo instrumente in navigacijske luči, dvignili sidro in se okoli Novigrada zapeljali do carinskega pomola v luki, kjer smo pri dežurnemu policaju opravili izstopne formalnosti. Policaj je bil prijazen in občutek sem imel, da nas je bil kar vesel, da smo mu popestrili samotno in dolgočasno noč :).

Dvignili smo jadra in z Mihom sva nekaj časa poskušala jadrati v rahlih sapicah s kopnega, medtem ko je Marko nadaljeval s spanjem, da bo pripravljen za naslednje dežurstvo. Počasi je šlo in še zadnje sapice so kmalu potihnile. Ob istrski obali proti severu nas je skozi noč poganjal motor. Nebo je bilo polno zvezd in morje gladko. Savudrijski svetilnik in severnica sta nam je kazala pot skozi hladno noč.

V Piranskem zalivu nas je pozdravil burin, s katerim smo potem “moto-jadrali” do Pirana. Ob štirih smo Skokico v mandraču privezali ob pomol mejnega prehoda in hitro opravili z vstopnimi formalnostmi. Moja sojadralca sta pokazala potrdila o cepljenju, jaz pa izvid testa. Upam da se ta cirkus z omejitvami in potrdili ob prehajanju meje kmalu neha.

Odpluli smo še mimo Bernardina do starega skladišča soli in svitati se je že začelo, ko smo ob obali spustili sidro. Miha je bil tako zagnan, da Marko za svoje dežurstvo ni prišel na vrsto, a mislim, da se zaradi tega ni prav dosti sekiral.