Sv. Ivan na pučini

Namen tokratnega jadranja ni jadranje na dolge proge, temveč vadba obalne navigacije, upravljanje z jadri, pristajanje v različnih razmerah, izbor sidrišč in sidranje, skrb za varnost na krovu in podobno, kar je ponavadi vsebina tečaja samostojnega jadranja.

Posadka je imela v sredo zelo vetrovne razmere že kar od samega starta iz Izole, da vadba pristankov ob pomol ni bila najbolj enostavna.

Z južnim vetrom smo po mirnem morju v zavetju obale hitro prijadrali do Pirana in potem cik cak še čez Piranski zaliv do Savudrije, kjer smo se spoprijeli z večjimi valovi, ki jih je ob istrski obali navzgor gnal krepak jugo, ki je pihal s preko 30 vozli hitrosti.

Skrajšali smo jadra, ostro v veter skakali čez valove in pozno popoldne prijadrali v Umag. Po opravljenih mejnih formalnostih na policiji smo se pod večer preselili še do starega pomola bivše cementarne južno od Umaga, kjer smo v zavetju valobrana varno prebili noč. Jugo je žvižgal okoli jambora, a morje za valobranom je bilo dovolj mirno, da smo lahko spali.

V četrtek proti jutru je veter za nekaj ur obrnil na vzhodnik, kar smo že navsezgodaj izkoristili za jadranje ob obali do Poreča,

kjer smo na kapitaniji opravili še drugi del hrvaških vstopnih formalnosti, saj je bila kapitanija v Umagu prejšnji dan popoldne že zaprta.

Za vadbo pristankov smo si tokrat izbrali osameli pomol v Zeleni laguni. Jugo se je dopoldne spet okrepil nad 20 vozlov in s skrajšanimi jadri smo v nadaljevanju jadrali ostro v veter proti jugu

in delali obrate v veter na približno vsake pol ure, tri ali štiri milje proti odprtemu morju in potem spet proti Istri ter tako počasi križarili in žagali morje proti jugu.

Spogledovali smo se s postankom najprej v Vrsarju in nato pri Rovinju, a Marku in Mihu jadranja popoldne še ni bilo dovolj in smo nadaljevali še naprej,

mimo svetilnika na otočku Sv. Ivan na pučini ter mimo Brionov vse do rta pred vhodom v puljsko luko, kjer smo proti večeru v zavetrju obale spustili sidro.