Unije in čez Kvarner

Varnostnik iz ruske vile nad pomolom, ob katerega smo se privezali, me je včeraj prišel opozoriti, da tam ne smemo ostati čez noč, pa sva se potem zaklepetala o športu (on je bil rokometaš, jaz skakalec) in kmalu sem si priklepetal dovolilnico, da tam lahko prenočimo :).

Zjutraj, ko smo ravno odhajali proti zdravstvenu domu, sta do nas na čolnu priplula dva druga varnostnika in zahtevala, da Čikat zapustimo. Povedal sem, da gremo ravno na covid test in krmarjeva roka na prestavni ročici motorja je kar avtomatično prestavila v vzvratno in čoln se je umaknil na varno razdaljo. Dogovorili smo se, da po testu takoj zapustimo zaliv.

Čez hrib do zdravstvenega doma v Malem Lošinju smo prišli precej pred osmo uro, a je bila tam že vrsta za testiranje. Vrsta se je vse bolj podaljševala predvsem pred blagajno, kjer smo Slovenci (v skladu s Hojsovimi domislicami) pridno vplačevali prispevek za PCR teste v hrvaško zdravstveno blagajno, da se bomo lahko vrnili domov. Po dveh tednih premora v naravi sem si spet nadel masko, saj je bila gneča ob testiranju v bistvu edina možnost, da bi kaj staknil. Narobe svet, ko se Hojsov “varnostni ukrep” spremeni v svoje nasprotje.

Ker smo bili zgodnji na testiranju, smo tudi kmalu opravili. Jugo je že pihal, odvezali smo vrvi in odjadrali proti Unijam.

Vaški pomol na Unijah prenavljajo in podaljšujejo, pomol pa so zasedali gradbeni stroji in splav, zato smo sidrali v zalivu pred vasjo. Spustili smo čoln v vodo in se odpravili na potep po v tem času zelo zelenem in cvetočem otoku.

Po dobri uri smo se vrnili v zaliv, ko je v zaliv priplula tudi Lunga,

a Gregor se je “dogovoril” s kapitanom vlačilca splava, da mu naredijo prostor ob pomolu, da je tam lahko privezal svojo barko.

 

 

Po krajšem klepetu z Gregorjem in Ksenijo smo odjadrali proti Istri. Vetra ni bilo veliko, a nam je vseeno dal nekaj nad štiri vozle hitrosti.

Čez dobre pol ure nam je z Unij sledila tudi Lunga in kjer sta na morju dve barki, tam je regata. Nada, Andrej in Jure so vadili fine nastavitve jader ob šibkem vetru in ob tem za kontrolo opazovali brzinomer in Lungo v ozadju.

 

Veter je slabel in na Lungi se je pojavil špinaker. Seveda se nismo pustili prehiteti in nekaj minut zatem je genovo tudi na Skokici zamenjalo to veliko balonasto jadro.

Naše jadralske veščine smo poleg upravljanja špinakerja tudi tokrat bogatili z astronomsko navigacijo z uporabo sekstanta.

 

Pred Kamenjakom je bilo vetra le še za vzorec, zato smo pospravili jadra in zagnali motor, potem pa se je kmalu pojavil vzhodnik, s katerim smo mimo svetilnika na Porerju odjadrali v zaliv Volme in Skokico za čez noč privezali ob stari vojaški pomol na južni strani zaliva.