Nočni skok iz Izole do Pule

Včeraj popoldne smo se v Izoli vkrcali na Skokico, v podpalubje pospravili hrano in pijačo za naslednjih nekaj dni in proti večeru odjadrali proti jugu.

Anita, Rok, Dejan in Vasja so se mi tokrat pridružili na odprtomorskem jadranju do Jabuke in srednjedalmatinskih otokov.

Čisto brez postankov tudi tokrat ni šlo, saj predpisi zahtevajo, da se za prehod meje najprej ustavimo v Piranu in nato še v Umagu, ker pa tam luška kapitanija ponoči ne dežura, smo se proti jutru ustavili še v Puli.

Vremenske napovedi nam preko noči niso obetale vetra, a lepo nam je pihalo že ob odhodu iz Izole in prav tako v Piranskem zalivu, ko smo s polnimi jadri lahko odjadrali proti soncu.

Kazalo je že, da se bo z nočjo izgubil tudi veter, zato smo po postanku v Umagu nameravali sidrati v Dajli, a se je veter z jugozahodnika zvečer obrnil na vzhodnik in vztrajal v noč,  in mi smo skupaj z vetrom pod jadri vztrajali vse do Rovinja, kjer je veter v drugem delu noči dokončno ugasnil.

Zagnali smo motor in v prvi jutranji svetlobi mimo Brijonov zavili v Puljski zaliv.

Mimo železnih propadajočih ostankov ladjedelnice smo se prebili do carinskega pomola v Puli in v bližnji hiši luške kapitanije sem dobil manjkajoče štemplje na spisek posadke in sem s tem opravil še zadnji del obveznosti ob prestopu morske meje s Hrvaško.

Ob sončnem vzhodu smo se sprehodili okoli amfiteatra, potem pa z živahno burjo mimo Kamenjaka in svetilnika Porer odjadrali čez Kvarner.