Vrsar – Izola

Noči postajajo krajše, a so še vedno predolge za velikost kartuše v moji prenosni alkoholni pečki. Jutra so te dni na morju kar hladna in proti jutru zmanjka alkohola v peči, zato le ta ugasne in notranjost barke se ohladi. In ko me potem začne zebsti v nos in ušesa se začne borba s samim seboj, se pokriti čez glavo in vztrajati v vse manj topli postelji ali pa stopiti iz postelje v mraz in naliti alkohol v peč. Te dni je na barki tudi Zlata, zato dileme v bistvu ni – vstanem v mraz, nalijem alkohol in prižgem peč, da šefica lahko spi naprej :).

Kadar jadram pozimi, vedno premišljujem, da bi v barko vgradil resno ogrevanje, pa potem pride pomlad in poletje in o ogrevanju spet premišljujem naslednjo zimo … .

Zjutraj sva zamudila burin, zato sva počakala na maestral, ki je začel pihati že zgodaj dopoldne, a je bil sramežljiv in sva do Poreča jadrala več kot dve uri.

Prednost jadranja v pozni zimi je tudi ta, da so pomoli ob obali večinoma prazni in tako sva Skokico lahko privezala ob pomol v Plavi laguni in se sprehodila po poljih in med nasadi oljk v zaledju obale. Spotoma sva videla, da je Poreč priljubljena točka za zimske priprave športnikov, saj so bila številna teniška igrišča polno zasedena s tenisači, parkirni prostori pred hoteli pa s tovornjaki in bivalniki mednarodnih kolesarskih ekip. V Istri je tudi pozimi večinoma »pomlad«.

Slovenski predpisi za vrnitev domov so se te dni spremenili, zato sva se za popoldne v Poreču v tamkajšnji polikliniki dogovorila za covid test.

Če so Hrvati s svojimi omejitvami vstopa že pred časom poskrbeli, da s covid testi služijo slovenski zdravniki, je zdaj naša oblast poskrbela za to, da s covid testi na račun Slovencev služijo še hrvaški zdravniki :). Število mojih covid testov to zimo se že približuje številki 30.

Popoldne se je veter nekoliko okrepil, a hkrati obrnil v severozahodnik. Pihal je točno iz smeri, v katero sva bila namenjena in premalo ga je bilo za kakšno resno križarjenje proti vetru, zato je glavnino pogona prevzel motor, jadra pa so bila na jamboru razpeta bolj kot ne le za okras.

Proti večeru je veter oslabel, ohladilo se je in sončni zahod sva z Zlato med plovbo lahko občudovala v toplem zavetju šotora nad kokpitom.