Izola – Poreč

Po dobrih dveh mesecih sem spet našel nekaj časa za krajše pomorsko potepanje. Pravzaprav mi je en teden dopusta dala korona, zaradi katere so nam žal odpovedali tri skakalne tekme na Norveškem prihodnji teden. Do konca zimske tekmovalne sezone nam tako ostane še pet tekem v Rusiji v drugi polovici marca.

Nekajdnevni umik od neprestanih testov, zaščitnih mask in skakalnega direndaja mi dobro dene, sploh če je to lahko v samoti narave in na barki. Tokrat sem na krov Skokice uspel privabiti tudi Zlato, zato bom moral še posebej paziti, da bo jadranje zares udobno :).

V petek zjutraj sva izplula iz Izole do mejnega prehoda v Piranu in po opravljenih formalnostih še proti Umagu. Spotoma sva namestila jadra, da sva lahko izkoristila nekaj južnega vetra. Napovedan je bil sicer sončen dan, a se je sonce le občasno in zelo sramežljivo prikazalo skozi oblake.

Tudi mejna kontrola dokumentov v Umagu je potekala tik tak. Zadnjič so več kot eno uro preverjali moj PCR test, tokrat pa je šlo hitro.

Južni veter je oslabel in v nadaljevanju poti ob istrski obali proti jugu je barko poganjal motor. Nič posebnega se ni dogajalo, morje je bilo mirno in na morju sva bila z Zlato sama. Dan je bil pretežno siv, le proti večeru, ko sva Skokico že privezala ob pomol pri Zeleni laguni in se odpravila na sprehod, se je malo bolj odločno prikazalo sonce.