Lošinj – Banjole

Nisem najbolje spal, saj sem premišljeval ali naj grem v Slovenijo, ali naj ostanem še nekaj časa na hrvaškem morju. Noč so mi dodatno začinili še komarji, ki so ponoči prileteli na barko in mi brenčali okoli glave.

Da bi vsaj malo spal, sem moral vstati in prižgati špiralo, da jih je dim odgnal z barke.

Zgodaj zjutraj me je zbudila budilka na telefonu, ki sem si jo nastavil tako, da bi do osmih lahko priplul v Mali Lošinj. Še enkrat sem premislil, ali naj ostanem v postelji in še nekaj dni več na morju, ali pa vstanem, dvignem sidro in grem na covid test v Mali Lošinj.

Odločil sem se za slednje. Dom je vendarle dom, vsem prepovedim in zaporam navkljub.

Moral sem kar pohiteti, saj teste v zdravstvenem domu opravljajo le do devetih zjutraj. V sončni vzhod sem odplul proti Malemu Lošinju in barko pred mestecem privezal ob stari razpadajoči vojaški pomol, ker sem ob obali pred zdravstvenim domom videl privezano potniško ladjo.

Za testiranje ni bilo vrste, le izpolniti sem moral formular in plačati 700 kun. Potem sem se usedel na stol na dvorišču in gospa v skafandru me je požgečkala po nosu, da nisem vedel ali naj kašljam ali kiham in potem je bilo mimo. Moj prvi test. To sezono naj bi jih opravil še veliko, saj nas bodo po FIS protokolu med tekmovanji testirali po dvakrat na teden.

Dobil sem številko na katero naj jutri povprašam za izvid, ki naj bi mi ga poslali po mailu in potem sem se lahko vrnil na barko. Odplul sem iz zaliva in čez Kvarner. Pred Srakanami je zapihala burja, da sem dvignil jadra, vendar vetra ni bilo veliko, zato sem jadrom kmalu dodal še motor, da sem se proti Istri premikal z vsaj petimi vozli hitrosti.

Za nekaj ur se je zjasnilo, pred Kamenjakom pa so se oblaki spet zgostili in znižali, veter pa je izginil.

Popoldne sem se ustavil na sidrišču med otočki pri Banjolah, kjer bom ostal čez noč in petek trinajstega je mimo :).