Ist – Lošinj

Ob tokratnem postanku na Istu mi je vendarle uspelo stopiti z barke in obiskati Gospo od sniga na vrhu hriba :).

Zjutraj je potniški katamaran zapustil pomol in vaščane odpeljal proti Zadru. Dvignil sem sidro in Skokico potem privezal na izpraznjeno mesto ob pomolu, saj vem, da se katamaran na Ist vrne šele popoldne.

Pooblačilo se je in je že kazalo na dež, zapihal je tudi veter z juga, pa so se oblaki dopoldne nad Istom razredčili in skozi luknje v oblakih je občasno posijalo sonce. Bolj temni so bili oblaki le nad Kvarnerjem.

Sprehodil sem se po vasi in potem še v hrib do cerkvice, kjer sem se s Snežno Marijo dogovoril, za dobro zimo :). Slabim vremenskim obetom navkljub, je bil z vrha hriba še vedno lep razgled po okoliških otokih, morda celo nekoliko bolj pester, kot bi bil sicer v lepem sončnem vremenu.

Po vrnitvi s hriba sem odjadral iz zaliva in zavil proti severozahodu, proti Lošinju. Slaboten južni veter se je popoldne spremenil v zmeren zahodnik,

s katerim se je dalo lepo jadrati mimo Škarde, Premude in Ilovika do Lošinja, kjer je zahodnik zamenjala burja, da je bila zadnja ura jadranja še nekoliko bolj živahna. Temni oblaki, ki so prekrivali nebo na kvarnerskimi otoki, so spustili le nekaj kapljic dežja in so se proti večeru razredčili.

Sidro sem zvečer spustil v zalivu Artaturi severno od Malega Lošinja.

V Malem Lošinju sem jutri nameraval v skladu s slovenskimi predpisi opraviti test za covid in se v nedeljo vrniti domov. Test je tukaj mogoče opraviti na hitro, blizu obale in le 50 metrov od pomola, vendar zdaj na podlagi novic iz Slovenije premišljujem, ali je to sploh smiselno narediti. Pričakoval sem sproščanje omejitev, naša oblast pa se je žal odločila, da bo našo domovino spremenila v kletko. Morda bi bilo bolje ostati še nekaj dni na svobodi?