Molat – Iž

Burja je ponoči ohladila ozračje, a je sonce Skokico zjutraj kmalu ogrelo na prijetno temperaturo.

Med jutranjim sprehodom po Molatu sem na smerokazu videl, da je bilo med drugo svetovno vojno ob obali zaliva Jazi koncentracijsko taborišče, na katerega zdaj spominjajo le še nadzorni stolpi, ki jih počasi zarašča gozd.

Dopoldne sem z zmerno burjo odjadral proti Dugemu otoku in vmes zaflikal dno čolna, da ne bo več poščal vode. S tem je odkljukana še zadnja naloga s spiska vzdrževalnih del na barki.

Glede jadranja do juga Dugega otoka sem si po nekaj urah premislil, ko je pri Ižu zmanjkalo vetra. Ustavil sem se v vasici Knež in barko privezal ob vaški pomol.

Na turistični tabli v pristanišču sem videl, da je na hribu nad vasjo kraška jama in sem jo poiskal, da si popestrim dan.

Skozi majhno luknjo na pobočju se spustiš v jamo, ki se razveja v nekaj rovov, vse skupaj pa je dolgo nekaj deset metrov.

 

Večer so mi “olepšali” slovenski korona-varuhi, ki bodo celotno Hrvaško z nedeljo uvrstili na rdečo korona-listo. Med hrvaškimi otoki sem mislil jadrati do prihodnjega tedna, zdaj pa bom moral spremeniti načrte. Pred nedeljo itak ne morem prijadrati do Slovenije, neumno pa se mi zdi, da bi šel po tednu jadralske izolacije še v karanteno ali pa da bi ob polnem zdravju plačeval teste.

Več možnosti imam: jutri (ko bo Zadarska župnija še na rumenem seznamu) se tukaj odjaviti iz Hrvaške in domov jadrati po odprtem morju, ali ostati med Dalmatinskimi otoki, ali pa jadrati k mafiozotom v Kalabriji, ki edina od italijanskih regij še ni na slovenskem rdečem seznamu. Grško morje bodo prihodnji teden najbrž zaprli.

Najprijetnejša je sicer druga možnost, a se mi kmalu začne skakalna tekmovalna sezona in moram pred tem domov vsaj po zimska oblačila :).

Korona in ukrepi nam jadralcem spet zapirajo morje. Odgovorni pač nočejo razumeti, da je jadranje v bistvu najboljša samoizolacija, ki jo politiki vseskozi zahtevajo od državljanov :(.