Banjole – Unije – Lošinj

Še enkrat sem prebral svoje včerajšnje “globoke” misli. Ojoj, najbrž se mi je skisalo, ljudem naj bi se izogibal na 50 metrov :). Uspešno me preko televizije prevzgajajo naši politiki in epidemiologi.

Včeraj je name najbrž vplivalo kislo vreme, danes se počutim bolje. Dovolj daleč sem od novic s televizije, da se lahko sprostim :).

Nič ne bo z mojim poskusom “40 plus”, ne bom bežal pred ljudmi, a se z njimi tudi ne bom objemal. Na kvarnerskih otokih v novembru ni veliko ljudi in zaenkrat mi na blizu ni uspelo srečati še nikogar, a zaloga jabolk, čipsa in napolitank na barki ne bo zdržala enega tedna in potem bo treba v trgovino.

Mojemu zdravju bo gibanje v naravi bolj koristilo, kot pa izogibanje.

Jutro me je pozdravilo z veliko več barvami, kot sem jih videl včeraj med meglenim jadranjem ob istrski obali. Južno od Istre smo me pozdravili delfini, sredi Kvarnerja pa se je še zjasnilo. Dan za uživanje, le vetra je bilo bolj malo, zato sem jadral po italijansko – polna jadra in motor.

Za svoj dnevni odmerek teka sem se ustavil na Unijah in spotoma po pašnikih preganjal ovce.

Popoldne sem odplul še dve uri naprej proti jugovzhodu in Skokico zasidral v zalivčku Balvanida na Lošinju.

Včeraj sem večino dneva presedel, zato sem se pod večer še enkrat odpravil na hrib nad zalivom v upanju, da bom z vrha lahko občudoval sončni zahod.

Vse skupaj je potem pokvarila megla, ki se je k Lošinju priplazila z zahoda in sonce skrila, še preden bi se potopilo v morje.