Nočni skok iz Izole v Burano

Popoldne smo se zbrali v izolski marini, Skokico pripravili za jadranje in potem smo v družbi dveh Petrov in Romana preko noči “skočili” do Beneške lagune.

Iz Slovenije nas je pospremil rahel jugozahodnik, ki je zvečer ugasnil, da smo morali zagnati motor.

Na srečo se je ponoči veter vrnil, da smo si lahko spočili ušesa in potem pod jadri in zvezdnim nebom v nadaljevanju noči uživali v mirnem jadranju po gladkem morju. Nismo jadrali hitro, a smo bili še vedno prehitro pred severnim vhodom v Beneško laguno in smo morali potem v temi iskati pot po plovnih kanalih med plitvinami in otočki do Burana.

Elektronske karte za ta del lagune so zelo pomanjkljive, a nepopolnim zemljevidom navkljub nismo nikjer obtičali v blatu in še pred sončnim vzhodom smo lahko spustili sidro v plitvi vodi pred Buranom ter ujeli še nekaj spanca, za katerega smo bili prikrajšani ponoči.

V Buranu še nisem bil, a od prijateljev sem slišal, da je to umirjeno slikovito mestece na otočkih vredno ogleda, zato je Burano postal naš današnji cilj.

Dopoldne smo čez plitvine previdno zapluli do mesteca in za Skokico našli nekaj prostora na koncu vaškega pomola, kjer je bilo še nekaj centimetrov vode pod kobilico barke.

 

 

Burano je poznan po čipkah, barvitih hišah in nagnjenem zvoniku vaške cerkve.

Sprehod po mestecu, ob kanalih in čez mostičke je bil potem tudi zares paša za oči.