Murter – Vela Luka – Zaglav (Pašman) – Mrtovnjak – Zverinac – Molat

Že nekaj časa se S Tonetom in Vesno, svetovnima popotnikoma z jadrnice Mala, dogovarjamo za srečanje na morju, pa smo se doslej nekajkrat nehote zgrešili le za nekaj milj. Včeraj smo se vendarle pravočasno uskladili in se končno istočasno znašli v istem zalivu. Za letos smo bili pravzaprav dogovorjeni, da bomo skupaj jadrali po Črnem morju do Gruzije, a nam je korona to preprečila in se zato potepamo po Jadranu.

V zalivu Vela Luka severno od Murterja pa se nismo srečali le s Tonetom in Vesno, temveč tudi z Iztokom in njegovo legendarno ženo – tisti ki berejo Polančeve zapise na forumu Morjeplovec, bodo vedeli zakaj gre. Mimo je s svojo barčico prišel še gorenjski Tone in potem je nastala skupinska fotka morjeplovcev in še posebej »tahudih« morjeplovk :).

Po uri ali dveh prijetnega morskega klepeta smo se razšli. Veter se je že dvignil in čas je bil, da raztegnemo jadra.

Okrepljen maestral naju je iz plitvin med otočki severno od Murterja ponesel proti Pašmanu, kjer sva Skokico z Zlato zasidrala v lepem zalivu za rtom Zaglav. Jadralska sezona je v polnem zagonu, a na mirnem sidrišču se je tudi zvečer še našel prostor.

Z jutrom sva odjadrala ob Pašmanu proti severozahodu, a je burina zmanjkalo že po eni uri. Zamenjal ga je severnik in Skokica je zajadrala proti Dugemu otoku, kjer je veter oslabel. Kopalni postanek sva potem naredila ob Mrtovnjaku nad Ravo in počakala na nov veter, ki se je priplazil z jugozahoda. Vetra je bilo dovolj za lepo jadranje po mirnem morju, a ga je žal še pred Zverincem popoldne spet zamenjal okrepljen severozahodnik, ki so ga s seboj prinesli oblaki.

Ni se mi dalo cikcakati proti vetru po ozkih prelivih med otoki,

zato sva z Zlato še enkrat spustila sidro, tokrat pri Zverincu in čakala na ugodnejši veter.

Nisva ga dočakala, le veter je oslabel in sva potem odmotorirala do Molata, kjer sva barko zasidrala v prvem zalivu na jugovzhodu otoka.