Rukavac – Rogačič (Vis) – Turšče (Sv. Klement)

V četrtek sem v jutranjem brezvetrju na supu odveslal čez zaliv do Ravnika, da sem si v samoti jutra lahko od znotraj in od zunaj v miru ogledal Zeleno špiljo.

Znotraj je prav takšna, kot sem jo imel v spominu od prejšnjega obiska izpred tridesetih let, dva vhoda, ena velika votlina in v nadaljevanju še ena manjša ter svetlobna odprtina na stropu večje votline. Od zunaj pa je vhod prepreden z vrvmi, bojami in napisi, ki naj bi preprečevali obisk brez plačila vstopnine.

 

Popoldne se je dvignil maestral in odjadrali smo na severno stran Visa ter v zalivu Rogačič barko privezali na vhodu v nekdanji bunker za podmornice in ladje jugoslovanske vojne mornarice.

Proti večeru smo odšli na malo daljši sprehod čez hrib do Visa in v trgovinah nabavili hrano za naslednje dni, privoščili pa smo si tudi sladoled.

 

Tudi v trgovinah v Visu so zaščitne maske spet v modi.

V Visu in v Kutu je navtični turističen utrip kar živahen in ob obali ter na bojah je bilo privezanih veliko jadrnic.

Danes je k nam pred bunker na manjši jadrnici priplul Avstrijec Christoph, da bi na jamboru popravil odtrgani škripec za genaker. Poševna betonska stena pred vhodom v bunker je kar priročna za posege na jamboru, le barko je potrebno dovolj nagniti, da pride jambor v doseg rok. Z Jelčom sva Christophu pomagala potegniti jambor do stene in škripec je bil hitro zamenjan.

Sredi dneva smo z maestralom z Visa odjadrali do Paklenih otokov in Skokico zasidrali v enem od južnih zalivov Svetega Klementa. Ko sem v preteklih letih jadral mimo, sem se že večkrat spraševal, kako so ti lepi in razvejani otoki dobili svoje peklensko ime. Danes sem odgovor našel na eni od informativnih tabel na otoku. V zalivu Soline je peščena plaža, na katero so včasih zvekli lesene čolne in barke in podvodni del premazali z borovo smolo, da niso puščali.

Borovi smoli so rekli “paklina” in po paklini so Pakleni otoki dobili ime.

Podobno kot na Visu, sem tudi na Paklenih otokih z veseljem opazil, da so zalivi z bojami (navkljub plačilu) z barkami veliko bolj zasedeni, kot zalivi brez boj. Na srečo je lepih zalivov in dobrih mirnih sidrišč brez boj (za tiste, ki zaupamo svojim sidrom) še vedno veliko na voljo, v njih pa ni gneče :).

Popoldne je bilo kislo, ploha je z barke sprala sol in prah, mi pa smo vedrili ob palačinkah.

Temperature morja in zraka še vedno prav nič ne spominjajo na visoko poletje.