Tiha luka – Ščedro – Rukavac (Vis)

Zadnje tri dni se nas je veter vendarle bolj usmilil, da smo predvsem jadrali in popravili oziroma izenačili razmerje jadranje : motoriranje, ki je bilo v zadnjih treh tednih do sedaj bolj v korist motoriranja.

Včeraj smo s sapicami jadrali in moto-jadrali od Tihe luke mimo Hvara do Ščedra.

Otok mi je bil zadnjič všeč, zato smo se na njem ustavili še enkrat ter spet premerili sprehajalne poti, ki vodijo po otoku. Burja in maestral sta zadnje dni krepko ohladila morje in ozračje, da mi plavanje v mrzli vodi ne predstavlja kakšnega posebnega užitka, ponoči pa se pokrijem z dvema odejama, da me med spanjem ne zebe.

Hladna voda pa očitno ne moti Zlate in Jolande, saj veselo čofotata po zalivih okoli barke, medtem ko z Jelčom raje ostaneva nad vodo in se posvečava veslanju.

Leseno sidro, kakršno so uporabljali nekoč.

Danes zjutraj smo z rahlim vzhodnikom odjadrali proti Korčuli, a je veter na polovici poti obrnil na oštro (južnik) in sem Skokico zato potem usmeril proti Visu, kamor smo prijadrali sredi popoldneva.

Vmes smo se želeli ustaviti pri Zeleni votlini na Ravniku, a so votlino žal zamrežili in dostop s čolnom preprečili z z vrvmi, ki so jih napeljali preko vhoda v jamo, zato smo nadaljevali s plovbo do Rukavca na jugovzhodni strani Visa in si v restavraciji nad plažo privoščili okusno večerjo.

Kaže da Hrvati COVID spet jemljejo bolj resno, saj so nas podobno kot v Bolu tudi tukaj natakarji postregli z zaščitnimi maskami na obrazu.