Jadranje je najboljša osamitev

Elektriko pri novem bojlerju sem včeraj hitro prevezal, vodovodarska dela pa mi niso šla najbolje. Že demontaža starega bojlerja mi je vzela dosti več časa, kot sem mislil, montaža novega pa mi je uspela šele v četrtem poskusu. 

Premontirati je bilo potrebno kar nekaj cevi, priključkov in s teflonsko vrvico zatesniti navoje pri različnih kolenih in ventilih.

V prvih treh poskusih je vedno kje kaj puščalo, ko sem v bojler spustil vodo. In potem sem moral vse spet razstaviti ter navoje priključkov cevi vedno na novo zatesniti, vmes pa je iz bojlerja tekla voda in hladilna tekočina. Premalo prakse imam, da bi že pred poskusom vedel, ali sem vse dovolj dobro zatesnil. No, v četrtem poskusu je moje “vrhunsko” vodoinštalatersko delo vendarle zdržalo pritisk črpalke za vodo in motorne črpalke za hladilno tekočino, ki ogreva bojler. Tla pod bojlerjem so ostala suha tudi še danes zjutraj :).

Zdaj so vzdrževalna in obnovitvena dela na barki zaključena in končno sem se lahko odpravil na morje. Jadranje je itak najboljša oblika samoizolacije in večje oddaljenosti od ljudi, bolezni in slabih novic s televizije ne moreš doseči nikjer drugje, kot na morju. No ja, vesolje je večje od morja :).

Danes sem želel objadrati slovensko morje in spotoma preskusiti novo opremo na barki.

Korona-času primerno sem želel preveriti, kako daleč od drugih ljudi si lahko na slovenskem morju, pa mi do najoddaljenejše točke ni uspelo prijadrati, ker je bilo vetra premalo.

Do Debelega rtiča sem z rahlim maestralom še kar solidno jadral, potem pa so od vetra ostale le še sapice in ob italijanski meji proti jugu, proti Hrvaški je šlo le še zelo počasi.

Zvečer sem na pol poti zavil na levo v Piranski zaliv in spotoma srečal naš policijski čoln, ki je hitel na srečanje s hrvaškim ribičem, ki se mu je na slovenskem morju kmalu pridružil še hrvaški policijski čoln ??

Kakšnih petnajst minut so v daljavi krožili drug okoli drugega, potem pa so se razšli.

Sidro sem ponoči spustil sredi Piranskega zaliva. Upam da bo jutri kaj več vetra, da bom ob slovensko hrvaški meji lahko zaokrožil pot okoli slovenskega morja.

Za daljše poti bomo še malo počakali, da v Sredozemlju začnejo spet odpirati meje.